Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

Vendar tveganje, da se otrok poškoduje na igrišču, ni odvisno samo od stopnje njegovega
razvoja in zrelosti, temveč tudi od varnosti igral in površin pod njimi, ter nadzorovanja s strani
staršev in drugih odraslih. Pri nas se največ poškodb na igriščih, ki zahtevajo zdravljenje v
bolnišnici, zgodi na igriščih na bivalnem območju (51%) ter igriščih pri šolah in vrtcih (23%)
( c Rok Simon, 2007). V primerjavi z igrišči pri vrtcih in šolah, je poškodb otrok 3-4 krat več na
igriščih na bivalnem območju, vzrok pa je lahko poleg razlik v pogostosti uporabe, tudi
različna varnost igrišč. Otroci se poškodujejo največkrat zaradi padca z igral (z gugalnice,
tobogana in plezal) (62%) ( c Rok Simon, 2007), ko otroku spodrsne, mu popusti oprijem ali
izgubi ravnotežje, pri čemer težke poškodbe niso le posledica udarca ob podlago temveč je
pogost vzrok tudi udarec ob del igrala (POSNA, 2003). Posledice padca z igral so predvsem
poškodbe roke (zlomi podlakti, rame in nadlakti)ter poškodbe glave (pretres možganov, zlom
lobanjskih in obraznih kosti), pri padcu na isti ravni, pa si otroci poškodujejo najpogosteje
roke in noge (zlomi podlakti, goleni in gležnja ter izpahi, zvini rame in nadlakti) ter glavo
(pretres možganov) ( c Rok Simon, 2007; Rok Simon, 2002). Najpomembnejša dejavnika
tveganja za zlome okončin pri padcu z igral sta višina igrala ter vrsta in debelina podlage
(Nixon in sod.; 2004; Mowat in sod., 1998).
Socialno ekonomski položaj družine je pomemben dejavnik tveganja za padce otrok, še
posebno ko gre za težke poškodbe (Hippisley-Cox in sod., 2002). Večje tveganje za padce in
poškodbe imajo otroci iz revnejših družin, ki živijo v gosto naseljenih in z vidika varnosti manj
urejenih bivalnih okoljih (slaba osvetljenost, okna brez varnostnih mehanizmov za zapiranje,
stopnice brez držal za roke, prost dostop do balkonov in teras, slabo vzdrževana igrišča)
(WHO, 2007). V manj premožnih družinah starši v nižjem deležu uporabljajo varnostno
opremo, otroke slabše nadzorujejo, imajo pa tudi slabšo dostopnost do zdravstvene službe
(Engstrom in sod., 2002; Mock in sod., 2002). Pri nas so manj težke poškodbe otrok
povezane z boljšim materialnim blagostanjem družine ( b Rok Simon, 2011), medtem ko
povezanosti med socialno ekonomskim stanjem območja bivanja in umrljivostjo otrok zaradi
padcev ni bilo mogoče dokazati (Buzeti in sod., 2011).
5.3. Nacionalne politike in ukrepi
Prednostno področje: Preprečevanje poškodb starejših ljudi zaradi padcev
V prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo problem poškodb starejših zaradi padcev še
povečeval zaradi staranja prebivalstva in visoke incidence padcev pri starejših. To bo
obremenjevalo bolnišnično zdravstveno dejavnost, povečala pa se bo tudi potreba po
rehabilitaciji in oskrbi starejših ljudi v različnih ustanovah.
Izkušnje preventivno razvitih evropskih držav dokazujejo, da je možno s programi promocije
zdravja in varnosti znižati incidenco poškodb zaradi padcev in izboljšati zavedanje o
problemu poškodb pri starejših. Priporoča se predvsem izvajanje programov, ki so se izkazali
za učinkovite, to je skrb za zdrav življenjski slog že v zgodnejših življenjskih obdobjih, zdravo
prehranjevanje s preprečevanjem podhranjenosti in sarkopenične debelosti, vzdrževanje
telesne kondicije, npr. z urjenjem hoje in svetovanjem glede uporabe pripomočkov za hojo,
ter specifični programi telesne dejavnosti z urjenjem ravnotežja in vajami za mišično moč
(EIPHAA, 2012), zdravljenje bolezni srca in žilja, srčnih aritmij in korekcija motenj vida,
pregled in zamenjava zdravil, zmanjšanje doze ali ukinitev psihotropnih zdravil, kognitivna in
vedenjska terapija za zmanjšanje strahu pred padci, sprememba bivalnega okolja z odpravo
nevarnosti, uporaba ščitnikov za kolke, programi za preprečevanje osteoporoze, njeno
zgodnje odkrivanje in zdravljenje (Sethi in sod., 2006; Towner in Errington, 2004).
Socialni in ekonomski pogoji vplivajo na zdrav življenjski slog in zdrave izbire starejših.
Starejši prebivalci imajo v povprečju manjša socialna omrežja kot mlajši, predvsem tisti, ki
živijo sami (Novak in sod., 2004). Nižja izobrazba, revščina, socialna izključenost in slabi
43