Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

Vendar je treba pri omejitvah za starejše voznike paziti na ravnovesje med tem, da ne bi
preveč zmanjšali mobilnosti starejših ljudi (Bilban, 2005) in da bi več prizadevanj usmerili v
ukrepe za zaščito starejših voznikov v vozilu, npr. posebne zračne blazine, širši štiritočkovni
varnostni pasovi, večje in bolj vidne kontrole na armaturi, boljše načrtovanje cest, ureditev
prometa, prometnih pasov in signalizacije v križišču (Morris in sod., 2002; Lyman in sod.,
2002).
4.4 Zaključki
Poškodbe v prometnih nezgodah so v Sloveniji vodilni vzrok prezgodnje umrljivosti otrok in
mlajših odraslih. Kljub številnim programom in ukrepom za zagotavljanje varnosti v prometu,
pa je v zadnjih letih umrljivost še 1,5 krat višja od povprečja evropskih državah, ki imajo nizko
umrljivost otrok in odraslih. Mladostniki in mlajši odrasli se smrtno poškodujejo predvsem kot
osebe v avtomobilu in motoristi, otroci in starejši ljudje pa so žrtve najpogosteje kot osebe v
avtomobilu in pešci.
Umrljivost zaradi prometnih nezgod sicer pada, vendar stopnja prometnih nezgod zaradi
alkohola raste, kar v prihodnje zahteva boljše medsektorsko in interdisciplinarno sodelovanje
ter usklajeno ukrepanje na področju uveljavljanja prometne zakonodaje, krepitve duševnega
zdravja, preventivno promocijskih programov s področja preprečevanja tvegane in škodljive
rabe alkohola, omejevanja porabe in dostopa mladih do alkohola, zniževanje dovoljene
vsebnosti alkohola v krvi in izdihanem zraku, preprečevanja škodljivih posledic rabe alkohola
in obvladovanja bolezni odvisnosti. Hkrati je treba še naprej nadgrajevati in izvajati ostale
ukrepe za zagotavljanje varnosti v prometu, od načrtovanja in izgradnje varnega cestnega
omrežja ter površin za pešce in kolesarje, uveljavljanja zakonodaje s področja varnega
vedenja v prometu (hitrost, alkohol, varnostni pas, čelada) in usposabljanja voznikov,
dosegljivosti varnejših avtomobilov in varnostne opreme, do zagotavljanja kakovostnega
reševanja in zdravstvene oskrbe ponesrečencev v prometu.
Na področju zagotavljanja varnosti otrok v prometu je bila Slovenija doslej uspešna, po vzoru
nekaterih evropskih držav pa bi veljalo razviti in uvesti nove programe za izboljšanje
osveščenosti in zavedanja javnosti o tveganjih za poškodbe otrok in o učinkovitih
preventivnih ukrepih, npr. program osebnega svetovanja staršem v času preventivnih
zdravstvenih pregledov, ki bi prispeval tudi k zmanjševanju nepravičnih razlik v zdravju otrok
zaradi poškodb.
4.5 Viri
Ašanin Gole P. Slovenske avtoceste: trideset let avtocest v Sloveniji. Ljubljana: Družba za avtoceste v Republiki
Sloveniji, 2002.
Babor T, Caetano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K, et al. Alcohol no ordinary commodity.
Oxford, Oxford University Press, 2010.
Bajt M, Zorko M. Uživanje alkoholnih pijač med mladostniki – izsledki fokusnih skupin. Pridobljeno 11. 3. 2012 s
spletne strani: http://www.zdravjevsoli.si/attachments/article/173/fokusne%20porocilo_alkohol.pdf.
Bilban M. Drivers of advanced age in traffic accidents. Arh Hig Rada Toksikol 2002; 53(4): 289-96. [
Bilban M. Road traffic accidents caused by elderly drivers. Coll Antropol 1997; 21(2): 573-83.
Bilban M. Utrujenost (zaspanost) mladih voznikov za volanom. Delo + varnost 2006;51(5):28-33 in 51 (6):18-23.
Bilban M. Vozniška zmožnost v starejših letih. Delo + varnost 2005;50(2):35-50.
Bilban M. Vpliv alkohola na vozniško zmožnost. Zdrav Var 2004; 43:54-66.
32