Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

More documents

Recommendations

Info

Večino zdravih let življenja izgubimo zaradi prezgodnjih smrti, prezgodnja umrljivost zaradi poškodb v nezgodah pa je kar trikrat višja v primerjavi z Nizozemsko. Vendar podatki o umrljivosti ne odsevajo vedno celotne razsežnosti ali teže problema, saj večina poškodovancev zaradi poškodb ne umre, lahko pa imajo zaradi njih fizične, psihične, ekonomske in socialne težave. Pri nekaterih vrstah nezgod, npr. padcih, poleg prezgodnjih smrti k izgubi zdravih let življenja prispeva tudi različna stopnja zmanjšane zmožnosti in/ali invalidnosti. Zaradi tega moramo pri oceni bremena poškodb upoštevati poleg podatkov o umrljivosti tudi podatke o obolevnosti, npr. podatke o hospitalizacijah, pregledih v urgentnih ambulantah, obravnavah na rehabilitaciji. Analiza razpoložljivih epidemioloških podatkov je le prvi korak k zmanjševanju bremena poškodb, saj pomaga pri političnih odločitvah, določitvi prioritet in izbiri ustreznih preventivnih strategij ter razvoju, izvedbi in evaluaciji preventivnih programov. 3.5 Viri Bauer R, Steiner M. Injuries in the European Union. Statistics Summary 2005-2007. Vienna: Eurosafe and Kuratorium fur Verkehrssicherheit, 2009. Buzeti T, Djomba JK, Gabrijelčič Blenkuš M, Ivanuša M, Jeriček Klanšček H, Kelšin N in sod. (ured.). Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2011: 60-2. EHIS – European health interview survey. Anketa o zdravstvu in zdravstvenem varstvu v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2007 (neobjavljeni podatki). Hanson MD, Chen E. Socioeconomic Status and Health Behaviours in Adolescence: A Review of the Literature. J Behav Med 2007; 30:263-85. Laflamme L, Burrows S, Hasselberg M. Socioeconomic differences in injury risks. Copenhagen: World Health Organisation, 2009. Potter BK, Speechley KN, Koval JJ, Gutmanis IA, Campbell MK, Manuel D. Socioeconomic status and non-fatla injuries among Canadian adolescents: variations across SES and injury measures. BMC Public Health 2005;5:132-44. Ribas R de C, Tymchuk AJ, Ribas AFP. Brazilian mothers’ knowledge about home dangers and safety precautions: an initial evaluation. Social Science and Medicine 2006;63:1879–88. Rok Simon M. Poškodbe. V: Jeriček Klanšček H, Roškar S, Koprivnikar H, Pucelj V, Bajt M, Zupanič T (ured.). Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2011: 96-104. Rok Simon M, Tomšič S, Šelb Šemerl J, Nadrag P, Mihevc Ponikvar B, Lavtar D, Korošec A, Kofol Bric T. Inequalities in women’s mortality by education. Zdrav Var 2013:52:77-86. (v tisku) Scagnetti N. Telesna dejavnost. V: Jeriček Klanšček H, Lavtar D, Pokrajac T (ured.). HBSC Slovenija 2006. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2007: 53-63. Sethi D, Mitis F, Racioppi F. Preventing injuries in Europe. From international collaboration to local implementation. Copenhagen: World Health Organization, Regional Office for Europe, 2010. Sethi D, Racioppi F, Baumgartner I, Vida P. Injuries and violence in Europe: Why they matter and what can be done. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2006. Šešok J. Stroški izgubljenega človeškega kapitala zaradi poškodb (MKB-10) izraženi z izgubljeno produktivnostjo ocenjeno s povprečno letno bruto plačo. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2007. (neobjavljeni podatki) World Health Organization (WHO). The World Health Report 2004 - Changing history. Geneva: World Health Organization, 2004. Pridobljeno 16.11.2009 s spletne strani: http://www.who.int/whr/2004/en 20
World Health Organisation (WHO). WHO Regional Comittee for Europe resolution EUR/RC55/R9 on prevention of injuries in the WHO European Region. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2005. World Health Organization (WHO). Mortality Database, Tables, 2006. Pridobljeno 16.3.2009 s spletne strani: http://www.who.int/healthinfo/morttables/en/index.html a World Health Organization (WHO). Regional Office for Europe. European mortality database (MDB). Copenhagen, 2012. Pridobljeno 20.9.2012 s spletne strani: http://data.euro.who.int/hfamdb/ b World Health Organization (WHO). Regional Office for Europe. Health for All Database (HFA-DB). Mortality based indicators. WHO / Europe, July 2012. Pridobljeno 20.9.2012 s spletne strani: http://data.euro.who.int/hfadb/ Zwi A. Injuries, inequalities, and health. In: Leon D, Walt G, eds. Poverty, inequality and health. An international perspective. Oxford, Oxford University Press, 2001:263–82. 21
Page 2 and 3: Inštitut za varovanje zdravja Repu
Page 4 and 5: KAZALO Recenzija publikacije // Iva
Page 6 and 7: RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 8 and 9: RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 10 and 11: Številni strokovnjaki so se dolga
Page 12 and 13: ostajata človeško vedenje in oseb
Page 14 and 15: POVZETEK Publikacija je namenjena o
Page 16 and 17: Na področju zagotavljanja varnosti
Page 18 and 19: SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC BDP CO C
Page 20 and 21: Slika 6.6. Standardizirana stopnja
Page 22 and 23: Preglednica 8.14. Povprečno letno
Page 24 and 25: investirale v varnost kot družbeno
Page 26 and 27: Sethi D, Mitis F, Racioppi F. Preve
Page 28 and 29: Primerjava umrljivosti zaradi pošk
Page 30 and 31: Poleg političnih dokumentov, je za
Page 32 and 33: od 80 do 100 % od 60 do 79 % od 40
Page 34 and 35: Avstrija: Program za preprečevanje
Page 36 and 37: MacKay M, Vincenten J. Child Safety
Page 38 and 39: 3 BREME ZARADI POŠKODB V SLOVENIJI
Page 40 and 41: katerih izgubimo največ let življ
Page 44 and 45: 4 PROMETNE NEZGODE Mateja Rok Simon
Page 46 and 47: Št. prometnih nezgod zaradi alkoho
Page 48 and 49: starosti, ko nenadoma stečejo na c
Page 50 and 51: Slovenija ima na področju nacional
Page 52 and 53: evropskih držav tudi kažejo, da s
Page 54 and 55: Vendar je treba pri omejitvah za st
Page 56 and 57: 2006. Pridobljeno 17.11.2009 s sple
Page 58 and 59: 5 PADCI Mateja Rok Simon, Mojca Gab
Page 60 and 61: SDR oz. SHR/100.000 Za življenje n
Page 62 and 63: YLL oz. YLD/1000 Športne poškodbe
Page 64 and 65: Št.hosp./100.000 Pogostost padcev
Page 66 and 67: ivalni pogoji so tesno povezani z m
Page 68 and 69: študentje se prostovoljno vključu
Page 70 and 71: prizadevanjih za sprejetje strateš
Page 72 and 73: Arden N, Cooper C. Present and futu
Page 74 and 75: Komadina R, Senekovič V, Dolenc I,
Page 76 and 77: Rok Simon M. Poškodbe doma in v pr
Page 78 and 79: 6 ZASTRUPITVE Mateja Rok Simon, Maj
Page 80 and 81: Št. hosp./100.000 ter poveča pril
Page 82 and 83: posledice, saj so manjši, imajo hi
Page 84 and 85: značilnimi za ženske, kot so obč
Page 86 and 87: v prvi vrsti potrebno izvajanje uč
Page 88 and 89: Medresorska delovna skupina strokov
Page 90 and 91: vključiti in sporočiti Tržnemu i
Page 92 and 93:
6.5 Viri Bajt M. Tvegana vedenja: U
Page 94 and 95:
Iqbal S, Law HZ, Clower JH, Yip FY,
Page 96 and 97:
Schulenberg JE, Maggs JL. A develop
Page 98 and 99:
7.1 Viri Holder Y, Peden M, Krug E,
Page 100 and 101:
Preglednica 8.2. Skupno število um
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Preglednica 8.10. Povprečno letno
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
show all

Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?