Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

More documents

Recommendations

Info

6 ZASTRUPITVE Mateja Rok Simon, Maja Zorko, Lucija Perharič, Ada Hočevar Grom, Nataša Delfar 6.1 Uvod V Sloveniji so akutne zastrupitve tretji vzrok umrljivosti zaradi nenamernih poškodb, zastrupitve brez smrtnega izida pa so še številčnejše in so pomemben vzrok zmanjšane zmožnosti in/ali invalidnosti (WHO, 2004). Vsako leto beležimo čedalje več klicev v informacijsko konzultacijsko službo v Centru za zastrupitve (CZ) (Perharič in sod., 2010) in obravnav v službah nujne medicinske pomoči zaradi nenamernega zaužitja toksičnih snovi. Zastrupitve so posledica širokega spektra substanc, od zdravil, kemikalij, plinov, do alkohola in drog, saj je vsaka substanca lahko toksična in povzroča poškodbo ali smrt celic, če se zaužije v dovolj veliki količini (Baker, 1992). Teža zastrupitve je odvisna od narave snovi, odmerka, koncentracije, načina vnosa substance, trajanja izpostavljenosti, dovzetnosti zastrupljenca in hitrosti nujne medicinske pomoči, ki ukrepa v smeri zmanjšanja absorpcije ali nevtralizacije toksične snovi. Umrljivost zaradi zastrupitev lahko zmanjšamo s strategijami, ki vključujejo nadzor nad dejavniki tveganja v ožjem in širšem okolju (zrak, voda, hrana, predmeti splošne rabe, odpadki), izobraževanje, ukrepe za boljšo varnost v okolju in varnost proizvodov (upoštevanje navodil za uporabo, uporaba varnostne opreme, otrokom varna embalaža, pakiranje zdravil v manjših odmerkih, varno shranjevanje in odlaganje snovi, detektorji za plin), toksikovigilanco, ustanovitev centrov za zastrupitve ter nadzor nad izvajanjem predpisov vključno z omejevanjem dostopnosti do alkohola in prepovedanih drog (Sethi, 2008; IVZ, 2007). Poglavje prikazuje akutne nenamerne zastrupitve, njihove vzroke, skupine prebivalstva, ki nosijo največje breme, trende ter nacionalne politike in ukrepe za preprečevanje zastrupitev, ne obravnava pa zastrupitev s hrano. 6.2 Breme zaradi zastrupitev 6.2.1 Umrljivost, obolevnost in trendi V Sloveniji so zastrupitve tretji najpomembnejši vzrok za izgubo zdravih let življenja, kar poročajo tudi v drugih evropskih državah (WHO, 2004). Vsako leto zaradi nezgodnih zastrupitev umre 66 ljudi, v bolnišnico pa jih je sprejetih 285. Umrljivost je najvišja med mladimi (20-29 let) in med 50. in 64. letom, moški pa umirajo 5 krat pogosteje kot ženske. Mladi ljudje med 15. in 44. letom izgubijo tudi največ zdravih let življenja (disability adjusted life year – DALY 14 ) zaradi zastrupitev, večino zaradi prezgodnje umrljivosti (WHO, 2004; WHO, 2006) (slika 6.1). V državah Eur-A 15 prezgodnja umrljivosti (0-64 let) zaradi nenamernih zastrupitev raste (R 2 =0,80), medtem ko v Sloveniji trend ni statistično značilen. Ne gre pa prezreti, da se je po 14 DALYs je izračunala SZO z uporabo starostno specifične umrljivosti, prevalence bolezni brez smrtnega izida, v presečnih študijah ocenjene telesne in kognitivne zmanjšane zmožnosti, splošnega zdravstvenega stanja in epidemioloških podatkov o glavnih vzrokih zmanjšane zmožnosti v vsaki državi. 15 Eur-A so evropske države z nizko umrljivostjo otrok in odraslih: Andora, Avstrija, Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Islandija, Irska, Izrael, Italija, Luksemburg, Malta, Monako, Nizozemska, Norveška, Portugalska, San Marino, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, V.Britanija 56
SDR/100.000 YLL oz. YLD/1000 letu 2005 pri nas stopnja umrljivosti močno povišala in je v zadnjih letih kar 2,7 krat višja v primerjavi z Nizozemsko. Od vseh starostnih skupin prebivalcev umrljivost zaradi zastrupitev raste statistično značilno (R 2 =0,60) le pri mladih (15-29 let), prav tako tudi v državah Eur-A (R 2 =0,63) (slika 6.2). (WHO, 2012) 700 600 500 400 YLD YLL Slika 6.1. Izgubljena leta zdravega življenja (DALY) zaradi zastrupitev, razmerje YLL/YLD, Eur-A, 2004 (Vir: WHO. The World Health Report 2004 - Changing history) 300 200 100 0 0-4 5-14 15-29 30-44 45-59 60-69 70-79 80+ Smrtni primeri nenamernih zastrupitev mladostnikov in mlajših odraslih so pri nas največkrat posledica zastrupitev s prepovedanimi drogami (predvsem s heroinom in drugimi opioidi), po 40. letu starosti pa z alkoholom. Tudi med mladimi, sprejetimi na zdravljenje v bolnišnico, prevladujejo zastrupitve z alkoholom in zastrupitve z zdravili (z uspavali, pomirjevali in drugimi psihotropnimi zdravili), pri odraslih pa so najpogostejše zastrupitve z uspavali, pomirjevali in ogljikovim monoksidom. 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 Eur-A 0-64 NL 0-64 Slo 15-29 Slo 0-64 0-64 let 15-29 let Slika 6.2. Stopnja standardizirane umrljivosti (SDR) (0-64 let in 15-29 let) zaradi nezgodnih zastrupitev, Slovenija*, države Eur- A, trend 1985-2009. (Vir: European detailed mortality database, WHO, January 2012) * drseče 3 letno povprečje stopnje umrljivosti 0 6.2.2 Mladi, alkohol, droge in zdravila Trend naraščanja umrljivosti mladih zaradi nenamernih zastrupitev v določeni meri pojasnjujejo rezultati študij o visokem deležu slovenske mladine in mlajših odraslih, ki redno uživajo alkoholne pijače in nedovoljene droge (Hibell in sod.., 2012; Božič in Zupanič, 2009; Zorko in Bajt, 2012; Currie in sod., 2012). Za mlade uživanje alkohola in nedovoljenih drog lahko predstavlja enega od želenih privilegijev odraslih ter jim daje občutek odraslosti in neodvisnosti od staršev. Med vrstniki alkohol lahko olajša druženje in sklepanje prijateljstev 57
Page 2 and 3:
Inštitut za varovanje zdravja Repu
Page 4 and 5:
KAZALO Recenzija publikacije // Iva
Page 6 and 7:
RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 8 and 9:
RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 10 and 11:
Številni strokovnjaki so se dolga
Page 12 and 13:
ostajata človeško vedenje in oseb
Page 14 and 15:
POVZETEK Publikacija je namenjena o
Page 16 and 17:
Na področju zagotavljanja varnosti
Page 18 and 19:
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC BDP CO C
Page 20 and 21:
Slika 6.6. Standardizirana stopnja
Page 22 and 23:
Preglednica 8.14. Povprečno letno
Page 24 and 25:
investirale v varnost kot družbeno
Page 26 and 27:
Sethi D, Mitis F, Racioppi F. Preve
Page 28 and 29: Primerjava umrljivosti zaradi pošk
Page 30 and 31: Poleg političnih dokumentov, je za
Page 32 and 33: od 80 do 100 % od 60 do 79 % od 40
Page 34 and 35: Avstrija: Program za preprečevanje
Page 36 and 37: MacKay M, Vincenten J. Child Safety
Page 38 and 39: 3 BREME ZARADI POŠKODB V SLOVENIJI
Page 40 and 41: katerih izgubimo največ let življ
Page 42 and 43: Večino zdravih let življenja izgu
Page 44 and 45: 4 PROMETNE NEZGODE Mateja Rok Simon
Page 46 and 47: Št. prometnih nezgod zaradi alkoho
Page 48 and 49: starosti, ko nenadoma stečejo na c
Page 50 and 51: Slovenija ima na področju nacional
Page 52 and 53: evropskih držav tudi kažejo, da s
Page 54 and 55: Vendar je treba pri omejitvah za st
Page 56 and 57: 2006. Pridobljeno 17.11.2009 s sple
Page 58 and 59: 5 PADCI Mateja Rok Simon, Mojca Gab
Page 60 and 61: SDR oz. SHR/100.000 Za življenje n
Page 62 and 63: YLL oz. YLD/1000 Športne poškodbe
Page 64 and 65: Št.hosp./100.000 Pogostost padcev
Page 66 and 67: ivalni pogoji so tesno povezani z m
Page 68 and 69: študentje se prostovoljno vključu
Page 70 and 71: prizadevanjih za sprejetje strateš
Page 72 and 73: Arden N, Cooper C. Present and futu
Page 74 and 75: Komadina R, Senekovič V, Dolenc I,
Page 76 and 77: Rok Simon M. Poškodbe doma in v pr
Page 80 and 81: Št. hosp./100.000 ter poveča pril
Page 82 and 83: posledice, saj so manjši, imajo hi
Page 84 and 85: značilnimi za ženske, kot so obč
Page 86 and 87: v prvi vrsti potrebno izvajanje uč
Page 88 and 89: Medresorska delovna skupina strokov
Page 90 and 91: vključiti in sporočiti Tržnemu i
Page 92 and 93: 6.5 Viri Bajt M. Tvegana vedenja: U
Page 94 and 95: Iqbal S, Law HZ, Clower JH, Yip FY,
Page 96 and 97: Schulenberg JE, Maggs JL. A develop
Page 98 and 99: 7.1 Viri Holder Y, Peden M, Krug E,
Page 100 and 101: Preglednica 8.2. Skupno število um
Page 108 and 109: Preglednica 8.10. Povprečno letno
show all

Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?