Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

posledice, saj so manjši, imajo hitrejši metabolizem, njihov organizem pa ima manjšo
zmožnost encimske nevtralizacije toksičnih snovi (Miller in sod., 2002; Hattis in sod., 2003).
V slovenskih bolnišnicah je letno hospitaliziranih 58 otrok (0-6 let), ki, tako kot v drugih
evropskih državah, potrebujejo zdravljenje v bolnišnici veliko pogosteje kot odrasli (Sethi,
2008) (slika 6.4). V obdobju 2003-2010 je bil zabeležen en smrtni primer med otroki.
Št. hosp./100.000
70
60
50
40
30
20
10
0
Moški
Ženske
0 1-6 7-14 15-19 20-29 30-44 45-64 65-74 75+
Starost (v letih)
Slika 6.4. Stopnja
hospitalizacije (na
100.000) zaradi
zastrupitev po spolu in
starosti, Slovenija,
2007-2009.
(Vir: Podatkovna zbirka
o bolnišničnih
obravnavah zaradi
zastrupitev, IVZ)
Starost otroka je pomemben dejavnik, ki vpliva na vedenje otrok, njihovo izpostavljenost in
občutljivost. Zaradi zastrupitev so najbolj ogroženi otroci, mlajši od 5 let, še posebno otroci
med 9. mesecem in 2. letom starosti. Otroci v prvem letu starosti se gibljejo po vseh štirih na
tleh, kjer lahko pridejo v stik s strupenimi snovmi. Po prvem letu starosti otroci raziskujejo
okolico tako, da vse nesejo v usta. So radovedni, vendar se ne zavedajo nevarnosti
nekaterih snovi, npr. čistil, belil, ki so jim dosegljive zaradi neustreznega načina
shranjevanja, in jih zaužijejo (Sethi, 2008). Dečki imajo zaradi zastrupitev višje stopnje
hospitalizacije kot deklice, kar se razlaga z razlikami med spoloma v socializaciji in dejstvom,
da se dečki vedejo bolj tvegano (Barss in sod., 1998).
Na težo zastrupitve, poleg starosti otroka, vpliva tudi odmerek, vrsta snovi, strupenost,
koncentracija in način vnosa snovi v telo. Več zastrupitev se zgodi s tekočimi proizvodi, ker
jih je lažje zaužiti, se hitreje absorbirajo in jih družine z otroki uporabljajo najpogosteje
(Peden in sod., 2004).
Pri nas so otroci (0-6 let) največkrat sprejeti v bolnišnico zaradi zastrupitev z zdravili (45%) in
s snovmi nemedicinskega izvora (38%), med zastrupitve pa so uvrščeni tudi stiki s
strupenimi živalmi (7%), večinoma gre za pike strupenih členonožcev. Najpogosteje so
zabeležene zastrupitve s pomirjevali in uspavali (7%) ter z neopioidnimi analgetiki in
antipiretiki (6%), med snovmi nemedicinskega izvora pa so vzrok zastrupitve predvsem
škodljive snovi zaužite kot hrana (strupene rastline, gobe) (10%) ter mila in detergenti (5%).
Dojenčki so zdravljeni v bolnišnici največkrat zaradi zastrupitev z ogljikovim monoksidom in
drugimi plini, otroci, stari 1-3 leta, s pomirjevali in uspavali ter neopioidnimi analgetiki in
antipiretiki, starejši otroci (4-6 let) pa zaradi zastrupitev s škodljivimi snovmi zaužitimi kot
hrana (strupene rastline, gobe).
Socialno ekonomski položaj družine je močen dejavnik tveganja za zastrupitve otrok, ker
vpliva na izpostavljenost in izid ter je povezan z drugimi dejavniki tveganja. Vpliva na vrsto
shranjene kemikalije, na varno shranjevanje, na embalažo, v kateri se snov nahaja,
razpoložljivost odraslega za nadzorovanje otrok (npr. v enostarševskih družinah) ter
dostopnost do centra za zastrupitve in nujne medicinske pomoči. (Cubbin in sod., 2000;
60