Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

More documents

Recommendations

Info

Št.hosp./100.000 Pogostost padcev je odvisna od številnih dejavnikov, npr. od otrokove starosti in njegove razvojne stopnje, urejenosti okolja, v katerem preživi večino časa, varnosti proizvodov in socialno ekonomskega položaja družine. Mlajši otroci so bolj ogroženi zaradi padcev, ker intenzivno raziskujejo svojo okolico, pri tem pa ne znajo oceniti vseh nevarnosti, ki jim pretijo. Prav tako starši niso dovolj osveščeni o nevarnostih, ki grozijo otroku doma in o ukrepih, kako nevarnosti zmanjšati. Poškodbe otrok zaradi padcev so povezane tudi z uporabo nekaterih proizvodov, npr. visokega stolčka, hojice, kolesa, rolke, rolerjev in igral na igrišču (Zimmerman in Bauer, 2006). 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Neznano Padec z ene ravni na drugo Padec na isti ravni 0 1-3 4-5 6-9 10-14 Starost (v letih) Slika 5.5. Stopnja hospitalizacije (na 100.000 otrok) otrok (0-14 let) zaradi padcev po starosti, Slovenija, 2004-2010. (Vir: Podatkovna zbirka o bolnišničnih obravnavah zaradi poškodb, <strong>IVZ</strong>) Otroci največkrat padejo doma, ko jim spodrsne, se spotaknejo ali zapletejo, pa tudi pri smučanju, drsanju in rolanju, pri čemer se stopnja poškodb veča s starostjo otrok (slika 5.5). Padci z višje na nižjo raven pa so pogostejši pri mlajših otrocih, ki padejo predvsem doma s pohištva, npr. s postelje, visokega stolčka, previjalne mize in drugega pohištva, pa tudi po stopnicah, npr. s hojico ter z igral na otroškem igrišču (slika 5.6). Ko otroci rastejo, se več gibljejo zunaj doma, zato starejši otroci večkrat padejo na športnih površinah in v šoli, npr. padci po stopnicah, z igral, z drevesa ( b Rok Simon, 2007). Fantje imajo dvakrat višje stopnje težkih poškodb zaradi padcev v primerjavi z dekleti ( b Rok Simon, 2007; c Rok Simon, 2007), verjetno zato ker so bolj telesno dejavni, se bolj grobo igrajo in večkrat tvegajo. S postelje, stola, pohištva 13% Po stopnicah 8% Z igral 5% Drugi padci na isti ravni 4% Se spotakne na isti ravni 32% Slika 5.6. Delež hospitalizacij otrok (0- 6 let) zaradi padcev po vzrokih, Slovenija, 2004-2010. (Vir: Podatkovna zbirka o bolnišničnih obravnavah zaradi poškodb, <strong>IVZ</strong>) Drugi padci iz ene ravni na drugo 18% Neopredelje n padec 20% 42
Vendar tveganje, da se otrok poškoduje na igrišču, ni odvisno samo od stopnje njegovega razvoja in zrelosti, temveč tudi od varnosti igral in površin pod njimi, ter nadzorovanja s strani staršev in drugih odraslih. Pri nas se največ poškodb na igriščih, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici, zgodi na igriščih na bivalnem območju (51%) ter igriščih pri šolah in vrtcih (23%) ( c Rok Simon, 2007). V primerjavi z igrišči pri vrtcih in šolah, je poškodb otrok 3-4 krat več na igriščih na bivalnem območju, vzrok pa je lahko poleg razlik v pogostosti uporabe, tudi različna varnost igrišč. Otroci se poškodujejo največkrat zaradi padca z igral (z gugalnice, tobogana in plezal) (62%) ( c Rok Simon, 2007), ko otroku spodrsne, mu popusti oprijem ali izgubi ravnotežje, pri čemer težke poškodbe niso le posledica udarca ob podlago temveč je pogost vzrok tudi udarec ob del igrala (POSNA, 2003). Posledice padca z igral so predvsem poškodbe roke (zlomi podlakti, rame in nadlakti)ter poškodbe glave (pretres možganov, zlom lobanjskih in obraznih kosti), pri padcu na isti ravni, pa si otroci poškodujejo najpogosteje roke in noge (zlomi podlakti, goleni in gležnja ter izpahi, zvini rame in nadlakti) ter glavo (pretres možganov) ( c Rok Simon, 2007; Rok Simon, 2002). Najpomembnejša dejavnika tveganja za zlome okončin pri padcu z igral sta višina igrala ter vrsta in debelina podlage (Nixon in sod.; 2004; Mowat in sod., 1998). Socialno ekonomski položaj družine je pomemben dejavnik tveganja za padce otrok, še posebno ko gre za težke poškodbe (Hippisley-Cox in sod., 2002). Večje tveganje za padce in poškodbe imajo otroci iz revnejših družin, ki živijo v gosto naseljenih in z vidika varnosti manj urejenih bivalnih okoljih (slaba osvetljenost, okna brez varnostnih mehanizmov za zapiranje, stopnice brez držal za roke, prost dostop do balkonov in teras, slabo vzdrževana igrišča) (WHO, 2007). V manj premožnih družinah starši v nižjem deležu uporabljajo varnostno opremo, otroke slabše nadzorujejo, imajo pa tudi slabšo dostopnost do zdravstvene službe (Engstrom in sod., 2002; Mock in sod., 2002). Pri nas so manj težke poškodbe otrok povezane z boljšim materialnim blagostanjem družine ( b Rok Simon, 2011), medtem ko povezanosti med socialno ekonomskim stanjem območja bivanja in umrljivostjo otrok zaradi padcev ni bilo mogoče dokazati (Buzeti in sod., 2011). 5.3. Nacionalne politike in ukrepi Prednostno področje: Preprečevanje poškodb starejših ljudi zaradi padcev V prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo problem poškodb starejših zaradi padcev še povečeval zaradi staranja prebivalstva in visoke incidence padcev pri starejših. To bo obremenjevalo bolnišnično zdravstveno dejavnost, povečala pa se bo tudi potreba po rehabilitaciji in oskrbi starejših ljudi v različnih ustanovah. Izkušnje preventivno razvitih evropskih držav dokazujejo, da je možno s programi promocije zdravja in varnosti znižati incidenco poškodb zaradi padcev in izboljšati zavedanje o problemu poškodb pri starejših. Priporoča se predvsem izvajanje programov, ki so se izkazali za učinkovite, to je skrb za zdrav življenjski slog že v zgodnejših življenjskih obdobjih, zdravo prehranjevanje s preprečevanjem podhranjenosti in sarkopenične debelosti, vzdrževanje telesne kondicije, npr. z urjenjem hoje in svetovanjem glede uporabe pripomočkov za hojo, ter specifični programi telesne dejavnosti z urjenjem ravnotežja in vajami za mišično moč (EIPHAA, 2012), zdravljenje bolezni srca in žilja, srčnih aritmij in korekcija motenj vida, pregled in zamenjava zdravil, zmanjšanje doze ali ukinitev psihotropnih zdravil, kognitivna in vedenjska terapija za zmanjšanje strahu pred padci, sprememba bivalnega okolja z odpravo nevarnosti, uporaba ščitnikov za kolke, programi za preprečevanje osteoporoze, njeno zgodnje odkrivanje in zdravljenje (Sethi in sod., 2006; Towner in Errington, 2004). Socialni in ekonomski pogoji vplivajo na zdrav življenjski slog in zdrave izbire starejših. Starejši prebivalci imajo v povprečju manjša socialna omrežja kot mlajši, predvsem tisti, ki živijo sami (Novak in sod., 2004). Nižja izobrazba, revščina, socialna izključenost in slabi 43
Page 2 and 3:
Inštitut za varovanje zdravja Repu
Page 4 and 5:
KAZALO Recenzija publikacije // Iva
Page 6 and 7:
RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 8 and 9:
RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 10 and 11:
Številni strokovnjaki so se dolga
Page 12 and 13:
ostajata človeško vedenje in oseb
Page 14 and 15: POVZETEK Publikacija je namenjena o
Page 16 and 17: Na področju zagotavljanja varnosti
Page 18 and 19: SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC BDP CO C
Page 20 and 21: Slika 6.6. Standardizirana stopnja
Page 22 and 23: Preglednica 8.14. Povprečno letno
Page 24 and 25: investirale v varnost kot družbeno
Page 26 and 27: Sethi D, Mitis F, Racioppi F. Preve
Page 28 and 29: Primerjava umrljivosti zaradi pošk
Page 30 and 31: Poleg političnih dokumentov, je za
Page 32 and 33: od 80 do 100 % od 60 do 79 % od 40
Page 34 and 35: Avstrija: Program za preprečevanje
Page 36 and 37: MacKay M, Vincenten J. Child Safety
Page 38 and 39: 3 BREME ZARADI POŠKODB V SLOVENIJI
Page 40 and 41: katerih izgubimo največ let življ
Page 42 and 43: Večino zdravih let življenja izgu
Page 44 and 45: 4 PROMETNE NEZGODE Mateja Rok Simon
Page 46 and 47: Št. prometnih nezgod zaradi alkoho
Page 48 and 49: starosti, ko nenadoma stečejo na c
Page 50 and 51: Slovenija ima na področju nacional
Page 52 and 53: evropskih držav tudi kažejo, da s
Page 54 and 55: Vendar je treba pri omejitvah za st
Page 56 and 57: 2006. Pridobljeno 17.11.2009 s sple
Page 58 and 59: 5 PADCI Mateja Rok Simon, Mojca Gab
Page 60 and 61: SDR oz. SHR/100.000 Za življenje n
Page 62 and 63: YLL oz. YLD/1000 Športne poškodbe
Page 66 and 67: ivalni pogoji so tesno povezani z m
Page 68 and 69: študentje se prostovoljno vključu
Page 70 and 71: prizadevanjih za sprejetje strateš
Page 72 and 73: Arden N, Cooper C. Present and futu
Page 74 and 75: Komadina R, Senekovič V, Dolenc I,
Page 76 and 77: Rok Simon M. Poškodbe doma in v pr
Page 78 and 79: 6 ZASTRUPITVE Mateja Rok Simon, Maj
Page 80 and 81: Št. hosp./100.000 ter poveča pril
Page 82 and 83: posledice, saj so manjši, imajo hi
Page 84 and 85: značilnimi za ženske, kot so obč
Page 86 and 87: v prvi vrsti potrebno izvajanje uč
Page 88 and 89: Medresorska delovna skupina strokov
Page 90 and 91: vključiti in sporočiti Tržnemu i
Page 92 and 93: 6.5 Viri Bajt M. Tvegana vedenja: U
Page 94 and 95: Iqbal S, Law HZ, Clower JH, Yip FY,
Page 96 and 97: Schulenberg JE, Maggs JL. A develop
Page 98 and 99: 7.1 Viri Holder Y, Peden M, Krug E,
Page 100 and 101: Preglednica 8.2. Skupno število um
Page 114 and 115:
Preglednica 8.16. Povprečno letno
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
show all

Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?