Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

More documents

Recommendations

Info

Avstrija: Program za preprečevanje nenamernih poškodb 2006 – 2010 Avstrija je ena najbolj gospodarsko razvitih in bogatih držav in če bi bila tudi med najbolj varnimi državami EU, bi imeli za tretjino manj poškodb zaradi nezgod. Zato so sprejeli načrt ukrepov za preprečevanje nenamernih poškodb, po katerem naj bi z izvajanjem strokovnih priporočil do leta 2010 rešili 2.500 življenj (FMHW, 2006). Določili so pet prednostnih področij: preprečevanje poškodb pri otrocih, starejših ljudeh, športnikih, udeležencih v prometu in delavcih. Cilji avstrijskega programa za preprečevanje nenamernih poškodb 2006 – 2010 vključujejo zmanjšanje števila smrtnih poškodb za 25 %, zmanjšanje števila smrtnih poškodb otrok za 50 %, zmanjšanje števila bolnišničnih obravnav za 10 % in zmanjšanje števila posledic po poškodbah za 10 %. Za dosego teh ciljev se izvajajo strategije za zagotavljanje bolj varnega življenja ljudem: izboljšanje varnosti okolja s pomočjo razpoložljivih tehničnih sredstev; krepitev individualne odgovornosti z osveščanjem državljanov; izboljšanje usposobljenosti poklicnih skupin, ki bi lahko preprečevale nezgode; podpora odločevalcem s podatki in drugimi informacijami; načrtovanje, koordinacija in evalvacija na vseh ravneh in v različnih sektorjih, ki omogočajo odločevalcem, da učinkovito prispevajo k manjšemu tveganju za zdravje zaradi nezgod. (FMHW, 2006) Avstrija ima tudi specifičen program za cestno varnost 2011 – 2020, ki ima za cilj do leta 2020 zmanjšati število prometnih nezgod s smrtnim izidom za 50 %, število hudo poškodovanih za 40 % ter število vseh nezgod za 20 % in tako Avstrijo dvigniti nad povprečje držav EU-15 4 (FMTIT 2009 in 2011). Več kot 250 ukrepov, ki jih predvideva program, sega na naslednja področja: izobraževanje o cestno prometni varnosti; šolanje voznikov; prometna pravila in kazni; otroci, mladi in starejši uporabniki cest; ranljivi udeleženci v prometu; vozniki tovornih vozil; križišča, ceste in železnice; oskrba ob in po nesreči; diagnostika, zdravljenje in rehabilitacija; cestna infrastruktura, informacijski sistem in signalizacija; varnost vozil in opreme; zbiranje podatkov in podatkovne zbirke o poškodbah. (FMTIT 2009 in 2011) Finska: Program za preprečevanje poškodb pri otrocih in mladih Kot v večini evropskih držav, so tudi na Finskem nenamerne poškodbe najpogostejši vzrok smrti otrok in mladih do 25. leta starosti. Zato so na tamkajšnjem Nacionalnem inštitutu za zdravje in blagostanje ter Ministrstvu za socialne zadeve in zdravje leta 2009 pripravili akcijski načrt »Ustvarjanje varnega okolja za otroke in mlade«, s katerim so želeli opozoriti na problematiko, ki je med letoma 2000 in 2007 vsako leto v državi terjala 190 mladih življenj, v istem obdobju pa je bilo letno hospitaliziranih še dodatnih 13.400 poškodovancev, mlajših od 25 let, in s tem dati pobudo za ustvarjanje okolja, v katerem bi bili otroci in mladi bolj varni. Trije glavni cilji programa so ustvariti varno fizično in socialno okolje, izpopolniti zakonodajo in oblikovati nacionalne smernice za promocijo varnosti, osveščati in vzgajati na področju zagotavljanja varnosti. V dokumentu so določili prioritetna varnostna področja (poškodbe v prometu, padci in športne poškodbe, zastrupitve, utopitve, samopoškodbe), specifične cilje, npr. zmanjšati število poškodb zaradi katerih je potrebno bolnišnično zdravljenje ter povečati znanje o preprečevanju poškodb in ukrepanju v primeru le-teh; povečati število mladih, ki ne pijejo alkohola in ne jemljejo drog; zmanjšati incidenco športnih poškodb in vzpostaviti ničelno toleranco do hudih poškodb; ter predlagali učinkovite ukrepe. Nacionalni inštitutu za zdravje in blagostanje koordinira multisektorsko in multidisciplinarno sodelovanje pri izvajanju ukrepov ter spremlja implementacijo akcijskega načrta, pri čemer so mladi aktivno vključeni v ta proces. Hkrati izvajanje akcijskega načrta spremlja tudi forum vseh akterjev in strokovnjakov na področju preprečevanja poškodb ter predstavniki otrok in mladih. (Markkula J, Öörni E., 2010) 4 EU-15 – države EU v obdobju do 1.5. 2004: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija. 12
2.5 Zaključki Primerjava umrljivosti zaradi poškodb v evropski regiji razkriva velike razlike, ki so pogojene predvsem s socialno ekonomskimi spremembami v nekaterih predelih regije. V Evropi je v zadnjih dveh desetletjih potekala sprememba političnega sistema in tranzicija v tržno gospodarstvo, posledica pa ni bila le velika politična in socialna negotovost, temveč tudi inflacija, brezposelnost, neenakost in revščina, ki so povezane z večjim tveganjem za poškodbe. Da bi zmanjšali nepravične razlike v zdravju zaradi poškodb, je treba zmanjšati razlike v blagostanju posameznih držav z ustrezno socialno in ekonomsko politiko, ter prenašati znanje in izkušnje o učinkovitih strategijah in ukrepih ter njihovi implementaciji iz bolj razvitih evropskih držav na ostale predele regije. ( b Sethi in sod., 2006) Z implementacijo priporočil Resolucije EUR/RC55/R9 o preprečevanju poškodb v evropski regiji in Priporočil Sveta Evrope za preprečevanje poškodb in promocijo varnosti je bil narejen ohrabrujoč napredek pri zmanjševanju neenakosti zaradi poškodb med državami in znotraj njih. Iz pregleda pomembnejših dokumentov namenjenih preprečevanju poškodb, je razvidno, da v evropskih državah že obstaja cela vrsta nacionalnih strategij in specifičnih ukrepov za obvladovanje tega javnozdravstvenega problema, napredek pa je mogoč le z nadaljnjo politično in finančno podporo s strani posameznih držav in mednarodnih organizacij. Po zadnjih podatkih ima 96% evropskih držav ugodne pogoje in zagotovljeno politično podporo za oblikovanje nacionalnih politik za preprečevanje poškodb in promocijo varnosti ter medsektorsko sodelovanje, vendar ima le 56% držav zagotovljeno tudi financiranje programov in njihove implementacije. (Sethi in sod., 2010) Primeri dobrih strateških dokumentov in akcijskih načrtov s področja preprečevanja poškodb, ki so jih sprejeli v posameznih državah, potrjujejo, kako pomembni za praktično udejanjanje nacionalnih strategij so politična volja, jasno izdelani programi, tesno povezovanje ustanov in mednarodnih organizacij ter razvoj zmožnosti. 2.6 Viri Angermann A, Bauer R, Nossek G, Zimmermann N. Injuries in the European Union. Summary 2003-2005. Working together to make Europe a safer place. Viena, 2007. Federal Ministry for Health and Women (FMHW). Austrian Programme For the Prevention of Unintentional Injuries 2006-2010. Vienna: Federal Ministry for Health and Women, 2006 Bauer R, Steiner M. Injuries in the European Union. 2009-Report. Working together to make Europe a safer place. Vienna: KfV, 2009. Council of the European Union recommendation on the prevention of injury and the promotion of safety, 2007. Dosegljivo na: www.eurosafe.eu.com. Federal Ministry for Transport, Inovation and Tehnology (FMTIT). Austrian road safety programme 2011-2020. Vienna: Federal Ministry for Transport, Inovation and Tehnology, 2011. Federal Ministry for Transport, Inovation and Tehnology (FMTIT). Austrian road safety programme 2002-2010. Strategies for Improving Road Safety. Vienna: Federal Ministry for Transport, Inovation and Tehnology, 2009 Krug EG, Dahlberg LL, Mercy JA, Zwi AB, Lozano R (editors). World report on violence and health: summary. Geneva: World Health Organisation, 2002 MacKay, Vincenten J. Action planning for child safety: A strategic and coordinated approach to reducing the number one cause of death for children in Europe. Amsterdam: European child safety alliance, Eurosafe, 2007. MacKay, Vincenten J. Action planning for child safety: 2010 update othe strategic and coordinated approach to reducing the number one cause of death and disability for children in Europe – injury. Amsterdam: European child safety alliance, Eurosafe, 2010. 13
Page 2 and 3: Inštitut za varovanje zdravja Repu
Page 4 and 5: KAZALO Recenzija publikacije // Iva
Page 6 and 7: RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 8 and 9: RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 10 and 11: Številni strokovnjaki so se dolga
Page 12 and 13: ostajata človeško vedenje in oseb
Page 14 and 15: POVZETEK Publikacija je namenjena o
Page 16 and 17: Na področju zagotavljanja varnosti
Page 18 and 19: SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC BDP CO C
Page 20 and 21: Slika 6.6. Standardizirana stopnja
Page 22 and 23: Preglednica 8.14. Povprečno letno
Page 24 and 25: investirale v varnost kot družbeno
Page 26 and 27: Sethi D, Mitis F, Racioppi F. Preve
Page 28 and 29: Primerjava umrljivosti zaradi pošk
Page 30 and 31: Poleg političnih dokumentov, je za
Page 32 and 33: od 80 do 100 % od 60 do 79 % od 40
Page 36 and 37: MacKay M, Vincenten J. Child Safety
Page 38 and 39: 3 BREME ZARADI POŠKODB V SLOVENIJI
Page 40 and 41: katerih izgubimo največ let življ
Page 42 and 43: Večino zdravih let življenja izgu
Page 44 and 45: 4 PROMETNE NEZGODE Mateja Rok Simon
Page 46 and 47: Št. prometnih nezgod zaradi alkoho
Page 48 and 49: starosti, ko nenadoma stečejo na c
Page 50 and 51: Slovenija ima na področju nacional
Page 52 and 53: evropskih držav tudi kažejo, da s
Page 54 and 55: Vendar je treba pri omejitvah za st
Page 56 and 57: 2006. Pridobljeno 17.11.2009 s sple
Page 58 and 59: 5 PADCI Mateja Rok Simon, Mojca Gab
Page 60 and 61: SDR oz. SHR/100.000 Za življenje n
Page 62 and 63: YLL oz. YLD/1000 Športne poškodbe
Page 64 and 65: Št.hosp./100.000 Pogostost padcev
Page 66 and 67: ivalni pogoji so tesno povezani z m
Page 68 and 69: študentje se prostovoljno vključu
Page 70 and 71: prizadevanjih za sprejetje strateš
Page 72 and 73: Arden N, Cooper C. Present and futu
Page 74 and 75: Komadina R, Senekovič V, Dolenc I,
Page 76 and 77: Rok Simon M. Poškodbe doma in v pr
Page 78 and 79: 6 ZASTRUPITVE Mateja Rok Simon, Maj
Page 80 and 81: Št. hosp./100.000 ter poveča pril
Page 82 and 83: posledice, saj so manjši, imajo hi
Page 84 and 85:
značilnimi za ženske, kot so obč
Page 86 and 87:
v prvi vrsti potrebno izvajanje uč
Page 88 and 89:
Medresorska delovna skupina strokov
Page 90 and 91:
vključiti in sporočiti Tržnemu i
Page 92 and 93:
6.5 Viri Bajt M. Tvegana vedenja: U
Page 94 and 95:
Iqbal S, Law HZ, Clower JH, Yip FY,
Page 96 and 97:
Schulenberg JE, Maggs JL. A develop
Page 98 and 99:
7.1 Viri Holder Y, Peden M, Krug E,
Page 100 and 101:
Preglednica 8.2. Skupno število um
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Preglednica 8.10. Povprečno letno
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
show all

Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?