Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS
Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS
Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Prepovedane droge<br />
Nasprotno od rastočega trenda pitja alkoholnih pijač, je pri nas po letu 2003 padel delež<br />
srednješolcev, ki so v zadnjem letu uporabljali marihuano, in se ustalil na 18% oz. 19% v letu<br />
2007 oz. 2011. Marihuana je med mladostniki najbolj razširjena droga, delež<br />
šestnajstletnikov, ki so v zadnjem letu uporabljali marihuano, pa je v <strong>Sloveniji</strong> še vedno<br />
nekoliko nad povprečjem držav, vključenih v ESPAD študijo (European School Survey<br />
Project on Alcohol and Other Drugs) (Hibell in sod., 2012). S starostjo se delež uporabnikov<br />
marihuane manjša in znaša 14,9% v starosti 15-24 let, kar je nekoliko pod povprečjem<br />
Evropske unije (EU) (Štokelj in sod., 2012). Tudi po ugotovitvah študije med ljubljanskimi<br />
študenti 4. letnika je po vpisu na univerzo več študentov zmanjšalo uporabo marihuane,<br />
kokaina in LSD (dietilamid lizergične kisline), kot jih je povečalo (Korač in sod., 2009).<br />
Uporaba marihuane sicer ni glavni vzrok za zdravstvene posledice uporabe drog, vendar se<br />
v zadnjih letih opaža porast deleža tistih, ki iščejo pomoč zaradi težav zaradi uporabe<br />
marihuane (Krek, 2012) in porast števila urgentnih obravnav zaradi marihuane in kombinacije<br />
drog, ter padec obravnav zaradi heroina (Brvar, 2012). Dodatno v zadnjih letih narašča tudi<br />
trend uporabe hlapil, vendar je delež srednješolcev, ki so jih uporabljali v zadnjem letu<br />
dvakrat nižji (9%) kot pri uporabi marihuane (Stergar, 2012).<br />
Zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami je vsako leto v bolnišnici zdravljenih 59 mladih<br />
(15-29 let), stopnja hospitalizacije pa je v povprečju štirikrat nižja kot zaradi zastrupitev z<br />
alkoholom. Večinoma gre za obravnave zaradi zastrupitev s heroinom in kokainom.<br />
Pogostost obravnav je praktično enaka v vseh treh starostnih skupinah (15-19 let, 20-24 let,<br />
25-29 let), opazne pa so velike razlike med spoloma, saj imajo fantje, stari 15-24 let, 2 krat<br />
višje stopnje hospitalizacije, moški v starosti 25-29 let pa 4 krat višje stopnje v primerjavi z<br />
ženskami.<br />
Stopnja hospitalizacije zaradi drog v letih 1997-2008 pada tako med mladostniki, kot tudi v<br />
starosti 20-24 let (R 2 15-19= 0,57; R 2 20-24= 0,64), vendar se je trend po letu 2003 ustalil. Izjema<br />
so le mladi med 25. in 29. letom, pri katerih stopnja rahlo raste (R 2 25-29= 0,33) in je pri moških<br />
že dosegla stopnjo, kot jo imajo v mlajših starostnih skupinah.<br />
Zdravila<br />
Pomirjevala in uspavala so ene redkih snovi, ki jih v evropskih državah že vsa leta v večjem<br />
deležu uporabljajo dekleta, prav tako v kombinaciji z alkoholom (Hibell in sod., 2012). V<br />
<strong>Sloveniji</strong> je pomirjevala in uspavala brez recepta uporabljalo v življenju 5% šestnajstletnikov<br />
(fantje: 3%, dekleta: 6%), kar je nekoliko pod evropskim povprečjem, medtem ko je uporaba<br />
le-teh v kombinaciji z alkoholom med dekleti enaka kot evropsko povprečje (6%) (Hibell in<br />
sod., 2012). Podobno ugotavljajo tudi v študiji med ljubljanskimi študenti 4. letnika, med<br />
katerimi jih je psihoaktivna zdravila brez recepta uporabljalo 7,5% (Korač in sod., 2009).<br />
Zaradi nenamernih zastrupitev s pomirjevali ali uspavali je pri nas letno sprejetih v bolnišnico<br />
76 mladih ljudi (15-29 let), med katerimi tovrstna zdravila v večjem deležu uporabljajo<br />
ženske, predvsem mladostnice (15-19 let). Pri njih je stopnja hospitalizacije skoraj 4 krat<br />
višja kot pri fantih in 1,4 krat višja kot pri ženskah v starosti 20-24 let.<br />
Po letu 1999 je delež šestnajstletnikov, ki so v življenju uporabljali pomirjevala in uspavala,<br />
padel in se v letih 2003-2011 ustalil na 5% (Hibell in sod., 2012), prav tako po letu 2000 pada<br />
tudi stopnja hospitalizacije mladostnikov (15-19 let) zaradi zastrupitve z njimi (R 2 15-19= 0,86),<br />
medtem ko v starosti 20-29 let trendi niso značilni.<br />
6.2.3 Otroci in zastrupitve<br />
V <strong>Sloveniji</strong> so zastrupitve tretji glavni vzrok za sprejem mlajših otrok v bolnišnico zaradi<br />
nezgod (Rok, 2010). Več kot 90% zastrupitev otrok se zgodi v domačem okolju, vzrok pa so<br />
snovi, ki jih hranimo doma, npr. zdravila, čistila, organska topila, pogoste so tudi zastrupitve z<br />
ogljikovim monoksidom ter gobami in rastlinami. Otroci imajo v primeru zastrupitve težje<br />
59