Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

2 PROBLEM POŠKODB V EVROPI
Nina Scagnetti, Mateja Rok Simon
2.1 Uvod
Dobro razvita varnostna kultura predstavlja enega od temeljev zdravja in posledično tudi
socialne in gospodarske stabilnosti ter kakovosti življenja evropskih državljanov. In vendar se
v evropski regiji kažejo velike razlike v umrljivosti zaradi poškodb med revnimi in bogatimi
državami. Spremembe fizičnega, političnega, socialnega in kulturnega okolja v vzhodnem
delu regije so pripeljale do visokega porasta umrljivosti zaradi nenamernih poškodb in
nasilja. Nasprotno pa so nekatere države zahodne Evrope med najbolj varnimi državami na
svetu. Vendar so razlike v umrljivosti zaradi socialno ekonomskega položaja in revščine,
opazne tudi v najbogatejših državah regije. Tudi v teh državah še naprej obstaja revščina,
med najbolj ogroženimi pa so nezaposleni, etnične manjšine, tuji delavci, begunci, invalidi in
brezdomci. ( b Sethi in sod., 2006)
Tovrstno nasprotje pa je priložnost za zmanjšanje nepravičnih razlik v zdravju zaradi
poškodb v evropski regiji. Da bi to dosegli, je treba zmanjšati razlike v blagostanju
posameznih držav z ustrezno socialno in ekonomsko politiko, ter prenašati znanje in izkušnje
o učinkovitih strategijah in ukrepih ter njihovi implementaciji iz bolj razvitih evropskih držav na
ostale predele regije. ( b Sethi in sod., 2006) Če je še pred časom veljalo, da so poškodbe
naključne in posledica neizogibnih nesreč, pa se je v zadnjih desetletjih to stališče zaradi vse
boljšega poznavanja epidemiološkega modela nastanka poškodb spremenilo in sedaj je tako
za nenamerne kot namerne poškodbe znano, da jih je možno preprečiti (Peden in sod.,
2002). Zato v zadnjih letih na ravni politik Evropske unije (EU) prihaja vse bolj v ospredje
potreba po učinkovitejšem preprečevanju poškodb, ki ji na področju javnega zdravja tako v
EU kot v posameznih državah članicah namenjajo vse več pozornosti in političnih aktivnosti.
2.2 Breme zaradi poškodb v evropskih državah
V evropski regiji vsako leto zaradi poškodb umre 800.000 ljudi, od tega več kot 250.000 ljudi
v EU-27 1 . Poškodbe so četrti najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in žilja, rakom
in boleznimi dihal (WHO, 2007; Bauer in Steiner, 2009), po izgubi zdravih let življenja
(disability adjusted life year – DALY 2 ) pa celo tretji najpomembnejši vzrok, takoj za boleznimi
srca in žilja ter nevropsihiatričnimi stanji (slika 2.1).
V državah EU-27 vsaki dve minuti zaradi poškodb umre en človek, na vsakega umrlega je 28
poškodovancev hospitaliziranih, 136 pa jih poišče medicinsko pomoč na urgenci. V starosti
1-44 let so poškodbe glavni vzrok smrti, zaradi njih umre več otrok, mladostnikov in mladih
odraslih kot zaradi katerega koli drugega vzroka, posledica pa je velika izguba potencialnih
let življenja in zmanjšanje skupnega pričakovanega trajanja življenja (Angerman in sod.,
2007; Bauer in Steiner, 2009).
1 EU-27 – države EU v obdobju po 1.1. 2007: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska,
Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Madžarska, Malta, Slovenija, Češka, Poljska,
Ciper, Latvija, Litva, Estonija, Bolgarija, Romunija.
2 DALYs je izračunala SZO z uporabo starostno specifične umrljivosti, prevalence bolezni brez smrtnega izida, v presečnih
študijah ocenjene telesne in kognitivne zmanjšane zmožnosti, splošnega zdravstvenega stanja in epidemioloških podatkov o
glavnih vzrokih zmanjšane zmožnosti v vsaki državi.
5