daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
12 Prenos <strong>in</strong> sprejem podatkov<br />
Slika 12.2: Sprejemne postaje satelitov SPOT <strong>in</strong> njihovo »pokrivno« območje.<br />
• Podobe lahko do sprejemne postaje pošljemo tudi posredno, prek posebnih satelitov,<br />
ki so namenjeni prenosu podatkov.<br />
Za vsak satelitski sistem obstaja po vsem svetu več sprejemnih postaj. Ker je gradnja<br />
<strong>in</strong> upravljanje ta<strong>ke</strong> postaje razmeroma draga, vsaka izmed njih <strong>za</strong>jema podat<strong>ke</strong> več<br />
senzorjev. V Evropi so glavne sprejemne postaje Fuc<strong>in</strong>o (Italija), Neustreliz (Nemčija),<br />
Tromsø (Norveška), Kiruna (Švedska), Maspalomas (Španija) <strong>in</strong> Toulouse (Francija).<br />
Navedene postaje sprejemajo podat<strong>ke</strong> satelitov ERS, Landsat, SPOT <strong>in</strong> drugih, predvsem<br />
<strong>za</strong> uporabni<strong>ke</strong> iz Evrope. Sprejemne postaje <strong>za</strong> satelit SPOT prikazuje slika 12.2.<br />
Podatki, ki pridejo v sprejemne postaje, so v »surovi« obliki. Pogosto jih je treba<br />
sistematično <strong>in</strong> geometrično popraviti, odpraviti atmosferska <strong>in</strong> druga popačenja <strong>in</strong> jih<br />
na koncu pretvoriti v standardni <strong>za</strong>pis. Posnet<strong>ke</strong> nato <strong>za</strong>pišemo na pomnilniški medij,<br />
na primer magnetni trak ali trdi disk. Podat<strong>ke</strong> ponavadi arhivirajo neposredno v<br />
sprejemnih postajah, ogromne kataloge (knjižnice) obstoječih podatkov – tako imenovane<br />
metapodat<strong>ke</strong> – pa upravljajo vladne <strong>in</strong> nadvladne agencije oziroma komercialna<br />
podjetja, ki so <strong>za</strong>dolžena <strong>za</strong> posamezni satelit ali senzor.<br />
Nekateri sateliti omogočajo tudi pridobivanje posnetkov nemudoma po <strong>za</strong>jemu. Skoraj<br />
sočasni (near real time) sistemi, ki podat<strong>ke</strong> obdelujejo <strong>in</strong> posredujejo v realnem času,<br />
omogočajo izdelavo nizkoločljivih digitalnih ali tiskanih podob v nekaj urah po <strong>za</strong>jemu.<br />
Njihove posnet<strong>ke</strong> je mogoče hitro prenašati prek <strong>in</strong>terneta ali komunikacijskih satelitov<br />
do uporabnikov, na primer ladij v Arktiki, ki lahko s satelitskimi posnetki ledu bolje,<br />
predvsem pa varneje načrtujejo plovbo, ali reševalcev, ki z <strong>in</strong>frardečimi kamerami iščejo<br />
pogrešane osebe v primeru naravnih nesreč. Neposredni prenos omogočajo praktično<br />
vsi sateliti <strong>za</strong> opazovanje vremena, ki posnet<strong>ke</strong> pošiljajo med <strong>za</strong>jemanjem, podobe pa<br />
sproti nastajajo na <strong>za</strong>slonu prejemnika.<br />
Podobe niz<strong>ke</strong> ločljivosti uporabljamo tudi <strong>za</strong> preverjanje kakovosti arhiviranih posnetkov<br />
pred nakupom. Prostorska <strong>in</strong> spektralna ločljivost tovrstnih posnetkov sta<br />
precej zmanjšani, vendar so tako imenovani hitri pogledi (quicklook) uporabni <strong>za</strong> oceno<br />
primernosti posnetka, določanje stopnje oblačnosti <strong>in</strong> <strong>za</strong> preverjanje pokritosti območja.<br />
Vprašanja<br />
112<br />
1. Kako poteka prenos podatkov od satelita do sprejemne postaje?
Change language