daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Slika 6.5: Dvigajoča <strong>in</strong> spuščajoča tirnica satelita.<br />
6.2 Tirnice satelitov<br />
<strong>za</strong>jete v različnih letih ali pa v nekaj <strong>za</strong>porednih dneh. To je še posebej pomembno,<br />
ko želimo opazovati spremembe med posnetki ali ko želimo posnet<strong>ke</strong> sosednjih območij<br />
združiti v mo<strong>za</strong>ik. Podob sončno s<strong>in</strong>hronih tirnic namreč ni treba »popravljati« <strong>za</strong>radi<br />
različnih osvetlitvenih pogojev.<br />
Zemlja ni popolna krogla, ampak je <strong>za</strong>radi vrtenja sploščena na polih. Na tirnice, ki<br />
potekajo natanko od severa proti jugu, sploščenost deluje simetrično. Ravn<strong>in</strong>a kroženja<br />
satelitov v takih tirnicah se <strong>za</strong>to ne sprem<strong>in</strong>ja glede na zvezde (slika 6.4 a). Ker pa se<br />
Zemlja vrti okrog Sonca, se navidezni položaj slednjega sprem<strong>in</strong>ja <strong>in</strong> glede na oddaljene<br />
zvezde v enem letu opiše celoten krog. Če torej v določenem trenutku leži tirnica<br />
polarnega satelita v ravn<strong>in</strong>i Sonca, bo <strong>za</strong>radi kroženja Zemlje čez tri mesece nanjo<br />
pravokotna. Pri nagnjeni ali skoraj polarni tirnici satelit ne potuje prek zemeljs<strong>ke</strong>ga<br />
pola, ampak nekoliko <strong>za</strong>maknjeno (<strong>za</strong> približno 1000 km). Sploščenost Zemlje v tem<br />
primeru na satelit deluje asimetrično (slika 6.4 b), <strong>za</strong>radi česar se ravn<strong>in</strong>a kroženja<br />
sprem<strong>in</strong>ja glede na os vrtenja Zemlje (slika 6.4 c). S primernim naklonom – približno<br />
8 ◦ – od polarne tirnice poskrbimo <strong>za</strong> sočasno (s<strong>in</strong>hrono) gibanje ravn<strong>in</strong>e tirnice <strong>in</strong> Sonca.<br />
Satelit v tem primeru kroži ves čas v ravn<strong>in</strong>i Sonca <strong>in</strong> <strong>za</strong>to površje vedno opazuje ob<br />
enakih krajevnih časih, torej sončno s<strong>in</strong>hrono.<br />
Več<strong>in</strong>a sodobnih satelitov <strong>za</strong> <strong>dalj<strong>in</strong>sko</strong> <strong><strong>za</strong>znavanje</strong> kroži v skoraj polarnih tirnicah.<br />
Pri tem potujejo na eni strani Zemlje od juga proti severu <strong>in</strong> na drugi od severa proti<br />
jugu. Dela tirnic, ki temu potovanju ustre<strong>za</strong>ta, imenujemo dvigajoča (proti severu)<br />
<strong>in</strong> spuščajoča tirnica (proti jugu). Obe vrsti tirnic sta prika<strong>za</strong>ni na sliki 6.5. Pri<br />
sončno s<strong>in</strong>hronih satelitih je dvigajoča praviloma na senčni strani Zemlje <strong>in</strong> spuščajoča<br />
na sončni. Zato senzorji, ki <strong>za</strong>znavajo odbito sončno svetlobo, površje snemajo samo v<br />
spuščajoči tirnici, ko je prisoten vir svetlobe. Aktivni senzorji, ki sami poskrbijo <strong>za</strong> svoj<br />
vir svetlobe, <strong>in</strong> pasivni senzorji, ki <strong>za</strong>jemajo termično (lastno) sevanje, lahko površje<br />
opazujejo tudi v dvigajočem delu tirnice.<br />
Ko se satelit giblje okrog Zemlje, senzor »opazuje« določen del na njeni površ<strong>in</strong>i.<br />
Območje, ki ga satelit snema, imenujemo pas ali trak (slika 6.6). Pasovi <strong>za</strong> vesoljs<strong>ke</strong><br />
41
Change language