16.08.2013 Views

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Kanal Valovna Spektralni Ločljivost Uporaba<br />

dolž<strong>in</strong>a (µm) pas (km)<br />

11.1 Vremenski sateliti<br />

1 0,52–0,72 vidna 1 <strong><strong>za</strong>znavanje</strong> oblakov,<br />

onesnaženja <strong>in</strong> meglic;<br />

opazovanje velikih neurij<br />

2 3,78–4,03 kratkovalovna<br />

IR<br />

3 6,47–7,02 IR pas<br />

vodne pare<br />

4 10,2–11,2 dolgovalovna<br />

IR<br />

5 11,5–12,5 IR pas<br />

vodne pare<br />

Tabela 11.1: Kanali satelitov GOES.<br />

4 opazovanje megle ponoči;<br />

ločevanje oblakov vode <strong>in</strong><br />

snega ali ledu podnevi;<br />

<strong><strong>za</strong>znavanje</strong> požarov <strong>in</strong><br />

vulkanov; nočno<br />

določanje površ<strong>in</strong>s<strong>ke</strong><br />

temperature morja<br />

4 določanje območij srednje<br />

vlažnosti; sledenje<br />

srednjih atmosferskih<br />

gibanj<br />

4 določanje vetrov, ki<br />

premikajo obla<strong>ke</strong>, večjih<br />

viharjev <strong>in</strong> močnega dežja<br />

4 določanje šib<strong>ke</strong> vlažnosti;<br />

določanje temperature<br />

mors<strong>ke</strong> površ<strong>in</strong>e;<br />

opazovanje zračnih delcev<br />

<strong>in</strong> vulkans<strong>ke</strong>ga prahu<br />

pridobivamo <strong>in</strong>formacije o atmosferski temperaturi, vetrovih, vlagi <strong>in</strong> oblačnosti. Prvo<br />

generacijo so sestavljali sateliti GOES-1 (izstreljen leta 1975) do GOES-7 (izstreljen<br />

leta 1992). Drugo generacijo satelitov je pričel GOES-8 (izstreljen leta 1994). Sateliti<br />

nove generacije imajo številne tehnične izboljšave v primerjavi s prvimi. Omogočajo<br />

skoraj zvezno opazovanje Zemlje, saj podobe <strong>za</strong>jemajo v <strong>in</strong>tervalih po 15 m<strong>in</strong>ut. Poleg<br />

tega imajo izboljšano prostorsko ločljivost, ki skupaj z izboljšano radiometrično ločljivostjo<br />

omogoča boljšo kakovost podatkov <strong>in</strong> s tem natančnejše napovedovanje vremena.<br />

Trenutno zemeljsko površje opazujeta satelita GOES-12 (GOES-East, 75 ◦ <strong>za</strong>hodno) <strong>in</strong><br />

GOES-10 (GOES-West, 135 ◦ <strong>za</strong>hodno).<br />

GOES-8 <strong>in</strong> ostali sateliti druge generacije imajo poseben slikovni <strong>in</strong> sondirni <strong>in</strong>strument.<br />

Slikovni <strong>in</strong>strument ima pet kanalov, s katerimi <strong>za</strong>znava vidno <strong>in</strong> odbito<br />

<strong>in</strong>frardečo sončno svetlobo. Senzor je mogoče usmeriti, tako da lahko z njim opazujemo<br />

celotno poloblo ali pa izbrane dele v manjšem merilu. Z usmerjanjem se lahko osredotočimo<br />

na vremens<strong>ke</strong> »vroče toč<strong>ke</strong>« <strong>in</strong> izboljšamo kakovost kratkotrajnih napovedi.<br />

Podatki slikovnega senzorja imajo desetbitno radiometrično ločljivost, meritve pa lahko<br />

prenesemo neposredno na term<strong>in</strong>ale uporabnikov. Tabela 11.1 podaja kanale satelita<br />

<strong>in</strong> primere njihove uporabe.<br />

83

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!