daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
10.2 Obdelava podatkov<br />
vedno ne obstaja univer<strong>za</strong>lna tehnika, ki bi bila primerna tako <strong>za</strong> urbane površ<strong>in</strong>e kot<br />
gozdove, tako <strong>za</strong> ravna kot <strong>za</strong> strma območja. Kakovost končnih rezultatov je namreč<br />
močno odvisna od nač<strong>in</strong>a obdelave <strong>in</strong> <strong>za</strong>to operaterji lidars<strong>ke</strong>ga snemanja poleg nekaterih<br />
izdelkov, na primer modelov površja <strong>in</strong> viš<strong>in</strong>, praviloma posredujejo uporabnikom<br />
tudi »surove« podat<strong>ke</strong>.<br />
Rezultat filtriranja je digitalni model viš<strong>in</strong> ali površja, <strong>za</strong>pisan v vektorski, na primer<br />
v obliki mreže TIN, ali v rastrski obliki, to je v matriki z viš<strong>in</strong>o (<strong>in</strong> jakostjo odboja) kot<br />
atributom. Pomemben korak pri <strong>in</strong>terpretaciji lidarskih podatkov je klasifikacija, pri<br />
kateri prepoznamo določene geometrijs<strong>ke</strong> strukture ali objekte, na primer zgradbe, ceste,<br />
drevesa <strong>in</strong> podobno. Klasifikacija rastrskih podatkov poteka z enakimi postopki kot<br />
obdelava drugih podob dalj<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>ga <strong>za</strong>znavanja (poglavja 15 do 18), upoštevati moramo<br />
le veliko ločljivost lidarskih podatkov. Zadnji korak obdelave je modeliranje oziroma posplošenje<br />
(generali<strong>za</strong>cija) klasificiranih predmetov. Z modeliranjem, na primer, dobimo<br />
model stavb ali navpične profile vegetacijs<strong>ke</strong>ga pokrova (slika 10.7).<br />
Meritve, ki jih <strong>za</strong>gotavlja lidar, omogočajo ustvarjanje natančnih modelov viš<strong>in</strong> <strong>in</strong><br />
površja. Surove ali obdelane lidars<strong>ke</strong> podat<strong>ke</strong> lahko uporabimo v najrazličnejših aplikacijah<br />
– v gozdarstvu <strong>za</strong> opazovanje viš<strong>in</strong>e dreves <strong>in</strong> meritve parametrov biomase, v<br />
telekomunikacijah <strong>za</strong> načrtovanje širjenja valovanja, v geologiji <strong>in</strong> seizmologiji <strong>za</strong> <strong><strong>za</strong>znavanje</strong><br />
prelomov, pri opazovanju urbanih površ<strong>in</strong> <strong>za</strong> pridobivanje trirazsežnih modelov<br />
stavb, v arheologiji <strong>za</strong> odkrivanje <strong>in</strong> kartiranje najdišč ...<br />
Vprašanja<br />
1. Kaj je laser <strong>in</strong> kako deluje?<br />
2. Kateri so sestavni deli lidars<strong>ke</strong>ga sistema?<br />
3. Kakšne vrste lidarjev poznamo?<br />
4. Katere podat<strong>ke</strong> meri lidar?<br />
5. Kako poteka obdelava podatkov?<br />
79
Change language