daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

5 Interakcija s površjem
lahko namreč pride v primeru, da je njena površina primerno razgibana, do zapletenega
odboja, kar vpliva tako na barvo kot svetlost opazovane površine.
Lastnosti golih tal so močno odvisne od njihove mineralne sestave. Opazimo lahko
bolj ali manj enakomerno naraščanje odboja z valovno dolžino, ki je v infrardečem delu
spektra več kot dvakrat večji kot v vidnem. Prst je videti rdečkasto rjava, ker je odboj
rdeče svetlobe močnejši od odboja zelene in od modre. Absorpcijski pasovi so enaki kot
pri vegetaciji, tudi tu so povezani z vsebnostjo vode v prsti, pojavijo pa se pri 1,4 µm
in 1,9 µm. Vlaga v prsti v splošnem znižuje odboj v celotnem delu spektra.
5.1 Spektralni podpis
Iz opisanih primerov vidimo, da je dogajanje pri interakciji valovanja s površjem – to je
pri absorpciji, transmisiji in odboju – precej zapleteno. Še posebej, če imamo v mislih
veliko število različnih predmetov na zemeljski površini, njihovo različno geometrijo in
različne valovne dolžine uporabljene svetlobe. Z merjenjem energije, ki se odbije na
predmetih zemeljskega površja (ali pa jo ta sevajo), lahko ustvarimo spektralni podpis
opazovanih predmetov (slika 5.5).
Odboj (%)
100
80
60
40
20
0
voda
rastlinje
prst
0,5 1 1,5 2
λ (µm)
Slika 5.5: Spektralni podpis podaja odvisnost odboja od valovne dolžine.
S primerjavo odziva pri različnih valovnih dolžinah lahko predmete med seboj ločimo,
kar pri opazovanju z eno samo valovno dolžino pogosto ni mogoče. Tako imata,
na primer, voda in rastlinje približno enako odbojnost v vidnem delu spektra, medtem
ko ju v infrardečem vedno ločimo med seboj. Spektralni odziv je lahko precej
različen, celo za enake predmete, poleg tega pa se spreminja tudi časovno (na primer
»zelenost« listov) in prostorsko. Poznavanje spektralno »zanimivih« območij in razumevanje
dejavnikov, ki vplivajo na spektralni podpis, je pomembno za razumevanje
načina interakcije valovanja s površjem, kar olajša interpretacijo posnetkov.
34