daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
15 Predobdelava podob<br />
Slika 15.5: Na signal, ki ga <strong>za</strong>zna detektor, vplivajo različna vpadna valovanja.<br />
Slika 15.6: Opazovanje <strong>in</strong> odštevanje odbojnih vrednosti temnih predmetov je najpreprostejši<br />
nač<strong>in</strong> atmosfers<strong>ke</strong> korekcije.<br />
Iskanje m<strong>in</strong>imuma histograma je metoda, ki opazuje svetlost podobe <strong>in</strong> poišče najmanjše<br />
vrednosti odboja. Če upoštevamo, da so odbojne vrednosti temnih predmetov,<br />
na primer jezer, v primeru, ko je ozračje čisto <strong>in</strong> atmosfers<strong>ke</strong>ga sipanja ni, zelo majhne<br />
ali skoraj ena<strong>ke</strong> nič, lahko predvidevamo, da so večje vrednosti temnih predmetov posledica<br />
sipanja. Pri tovrstnih popravkih <strong>za</strong>znane najmanjše vrednosti preprosto odštejemo<br />
od podobe (slika 15.6). Ker je sipanje odvisno od valovne dolž<strong>in</strong>e, so tudi najmanjše<br />
vrednosti različne od kanala do kanala. Zato moramo opazovati vsak kanal posebej <strong>in</strong><br />
<strong>za</strong> vsa<strong>ke</strong>ga določiti atmosfersko sipanje.<br />
Nekoliko <strong>za</strong>htevnejša tehnika je pretvorba radiance v odbojnost, saj <strong>za</strong>hteva poznavanje<br />
prave (talne) odbojnosti dveh predmetov na površju. Pri tem gre lahko <strong>za</strong> meritve<br />
na površju ali odčitavanje iz tabel odbojnosti. Prve so bolj <strong>za</strong>nesljive, a le redko dosegljive,<br />
druge pa vključujejo veliko neznanih dejavnikov. Če poznamo odbojnost vsaj<br />
dveh točk na površju, najbolje zelo temne <strong>in</strong> zelo svetle, lahko določimo prenosno funkcijo<br />
senzorja <strong>in</strong> s tem prave vrednosti odboja <strong>za</strong> vse piksle.<br />
Relativno dobre rezultate dobimo tudi z uporabo l<strong>in</strong>earne regresije. Pri tej primerjamo<br />
vrednosti odboja v <strong>in</strong>frardečem delu spektra (četrti kanal <strong>za</strong> Landsat <strong>in</strong> tretji <strong>za</strong><br />
SPOT) z vrednostmi v vidnem delu <strong>in</strong> določimo premico, ki najbolje opiše njihovo po-<br />
130
Change language