daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

Kazalo slik
6.5 Dvigajoča in spuščajoča tirnica satelita. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
6.6 Območje, ki ga satelit posname na zemeljski površini, se imenuje pas. . . . 43
6.7 Pokritost površja z eno tirnico in dnevna pot satelita. . . . . . . . . . . . . 43
6.8 Aktivni in pasivni način opazovanja zemeljskega površja. . . . . . . . . . . 44
7.1 Vidno polje določa prostorsko ločljivost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
7.2 Podoba nizke in visoke ločljivosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
7.3 Spektralni podpis podobnih predmetov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
7.4 Spektralna ločljivost fotografij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
7.5 Zapis linearne krivulje z enobitno in štiribitno radiometrično ločljivostjo. . 51
7.6 Primerjava dvo- in osembitne radiometrične ločljivosti. . . . . . . . . . . . 51
7.7 Časovno ločljivost lahko povečamo s sistemi, ki lahko senzorje zasukajo. . 53
8.1 Snemalni sistem pri fotografiranju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
8.2 Spektralna občutljivost različnih filmskih emulzij pri črno-belem in barvnem
filmu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56
8.3 Primerjava naravne in lažno barvne podobe. . . . . . . . . . . . . . . . . . 57
8.4 Letalo z več preleti posname večje površje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
8.5 Prečni skener. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
8.6 Vzdolžni skener. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
8.7 Termično snemanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
8.8 Termogram območja med Kranjem in Ljubljano, posnet s satelitom Landsat. 63
9.1 Radar usmeri impulz proti površju in meri njegov odboj. . . . . . . . . . . 66
9.2 S premikanjem nosilca in s tem odtisa na površini ustvarimo radarsko podobo. 67
9.3 Ustvarjanje umetne odprtine s premikanjem antene radarja. . . . . . . . . 68
9.4 Vpliv vpadnega kota na jakost odbitega mikrovalovanja. . . . . . . . . . . 69
9.5 Zrcalni, razpršeni in pravokotni oziroma popolni odboj radarskih valov. . . 69
9.6 Zrnatosti se pri radarskih posnetkih ne moremo izogniti. . . . . . . . . . . 70
10.1 Delovanje lidarskega sistema. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
10.2 Lidar določa razdaljo med senzorjem in površjem z merjenjem časa potovanja
valovanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75
10.3 Skenerji pri lidarskih sistemih za usmerjanje laserja uporabljajo nihajoča
zrcala, vrteča zrcala in optična vlakna. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
10.4 Oblak lidarskih točk. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77
10.5 Postopek obdelave lidarskih meritev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77
10.6 Lidarski podatki vsebujejo informacijo o točki odboja valovanja. . . . . . . 78
10.7 S klasifikacijo in modeliranjem iz oblaka točk dobimo trirazsežne modele. . 78
11.1 Hurikan Andrew, ki ga je posnel satelit GOES-7. . . . . . . . . . . . . . . 82
11.2 Temperatura morja in vegetacijski indeks ustvarjen s posnetki AVHRR. . . 85
11.3 Način snemanja s sistemom Meteosat. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87
11.4 Posnetek Evrope, ki ga je ustvaril MSG-1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88
11.5 Satelit Landsat 7 pri opazovanju Zemlje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89
11.6 Delta reke Geba v Gvineji Bissau, ki jo je posnel satelit Landsat 7. . . . . 93
11.7 Satelit SPOT. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
11.8 Stranski pogledi in sosednje gledanje pri satelitu SPOT. . . . . . . . . . . 95
11.9 Opazovanje krožnih namakalnih polj v Saudovi Arabiji s satelitom SPOT. 96
238