daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
16 Izboljšanje podob<br />
(a) (b)<br />
Slika 16.11: Pri psevdobarvni transformaciji črno-beli podobi spremenimo deleže posameznih<br />
barv (a) <strong>in</strong> ustvarimo navidezne barve (b).<br />
Slika 16.11 (a) prikazuje primer barvne transformacije, pri kateri nižje vrednosti pomaknemo<br />
proti rdeči, srednje proti zeleni <strong>in</strong> višje proti modri. Za razliko od razre<strong>za</strong> na<br />
nivoje pri psevdobarvni transformaciji ne izgubimo razpona vrednosti, saj vsaki vhodni<br />
(sivi) vrednosti ustre<strong>za</strong> ena sama izhodna (barva). Res pa je, da sosednje barve, na<br />
primer 90 % <strong>in</strong> 91 % rdeče, med seboj težko ločimo. Dodatno težavo predstavljajo<br />
podobe z neuravnoteženim histogramom, pri katerih po transformaciji prevladuje določena<br />
barva. Preden opravimo tovrstno pretvorbo, si je smiselno ogledati porazdelitev<br />
siv<strong>in</strong> <strong>in</strong> po potrebi uporabiti eno od pretvorb, opisanih v poglavju 16.2.<br />
16.4 Filtriranje<br />
Postopki obdelave podob, ki smo jih opisali v prejšnjih razdelkih, spremenijo nač<strong>in</strong> prika<strong>za</strong><br />
podobe s sprem<strong>in</strong>janjem vrednosti, vpogledne tabele ali ustvarjanjem psevdobarv<br />
(upoštevajo samo posamezne piksle). V tem razdelku pa se bomo ukvarjali s filtriranjem<br />
– metodami, ki upoštevajo prostors<strong>ke</strong> razsežnosti podatkov <strong>in</strong> različna merila na<br />
podobah (upoštevajo sosede).<br />
S filtriranjem želimo, na primer, odstraniti šum na satelitskih posnetkih <strong>in</strong> jih tako<br />
zgladiti ali pa poudariti meje med homogenimi območji <strong>in</strong> povečati njihovo prepoznavnost.<br />
Pri tem opazujemo spremembe v <strong>in</strong>tenziteti, ki so praviloma postopne <strong>in</strong> le redko<br />
nenadne, <strong>in</strong> govorimo o »prostorski frekvenci«. Slednja je določena s številom sprememb<br />
na enoto razdalje v izbrani smeri. Podoba z eno samo prostorsko frekvenco bi<br />
bila sestavljena iz <strong>za</strong>poredja vzporednih črt. 3<br />
Podobo lahko <strong>za</strong>pišemo kot vsoto več delov, ki imajo različne prevladujoče frekvence:<br />
podoba = o<strong>za</strong>dje + podrobnosti + šum<br />
= niz<strong>ke</strong> frekvence + viso<strong>ke</strong> frekvence + šum.<br />
3 Omenjeni pojav lahko v obliki majhnih sprememb <strong>in</strong>tenzitete opazujemo pri posnetkih satelitov<br />
Landsat, ki imajo šest (MSS) oziroma šestnajst (TM <strong>in</strong> ETM+) snemalnih pasov <strong>za</strong> vsak detektor<br />
(razdelka 11.2.1 <strong>in</strong> 15.1.1).<br />
152
Change language