daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

6 Sistemi daljinskega zaznavanja
Geostacionarna tirnica
Na satelite v geostacionarnih tirnicah delujeta gravitacijska sila Zemlje in centrifugalna
sila zaradi kroženja. Ker sateliti ne spreminjajo višine kroženja,
morata biti obe sili enako veliki
Fg = Fc
κMm
r 2 = mv2
r .
V enačbi je κ = 6,672 10 −11 m 3 kg −1 s −2 gravitacijska konstanta, M =
5,983 10 24 kg masa Zemlje, v = ωr hitrost gibanja satelita in ω = 2π/to kotna
hitrost, pri čemer je to = 23 h 56 m = 8,64 10 4 s obhodni čas (Zemlja se okoli
svoje osi zavrti prej kot v 24 urah, manjkajoče minute pridobi zaradi gibanja
okoli Sonca). Za geostacionarne satelite mora torej veljati, da je oddaljenost
od Zemlje
r = 3
κMt2 o
= 42261 km.
4π2 Če od omenjene razdalje odštejemo radij Zemlje, ki znaša 6378 km, dobimo
približno 36 000 km.
in telekomunikacijski sateliti. Zaradi velike oddaljenosti od površja, lahko nekateri
vremenski sateliti opazujejo celotno zemeljsko poloblo.
Veliko satelitov potuje po razmeroma nizkih tirnicah, ki so ponavadi usmerjene v
smeri sever–jug. Z izkoriščanjem vrtenja Zemlje, ki poteka v smeri zahod–vzhod, ti
sateliti v določenem času pokrijejo večji del površja. Tirnice takih satelitov se imenujejo
skoraj polarne, zaradi njihovega rahlega naklona glede na premico, ki poteka med
severnim in južnim polom (slika 6.3 b). Veliko skoraj polarnih tirnic je sončno sinhronih,
kar pomeni, da iste dele površja pokrijejo vedno ob istem krajevnem času. Položaj
Sonca je zato na določeni zemljepisni širini ob prehodu satelita v enakih letnih časih
enak. S tem poskrbimo za enako osvetlitev površja in primerljivost podob, ki so bile
(a) (b) (c)
Slika 6.4: Satelit s polarno tirnico časovno spreminja ravnino kroženja glede na
Sonce (a). Na satelite s skoraj polarno tirnico deluje Zemlja zaradi sploščenosti asimetrično
(b), zato ostaja – pri pravem naklonu glede na pol – ravnina njihovega kroženja
v enakem položaju glede na Sonce (c).
40