daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

11 Satelitski sistemi za opazovanje Zemlje
Slika 11.4: Posnetek Evrope, ki ga je 18. februarja 2003 ustvaril MSG-1.
11.2.1 Landsat
Leta 1972 je NASA izstrelila ERTS-1 (Earth Resources Technology Satellite), prvi
satelit, ki je bil namenjen izključno opazovanju kopnih površin. Satelit se je kasneje
preimenoval v Landsat 1. Landsat je bil preizkus pridobivanja večspektralnih podatkov
o Zemlji iz satelitske platforme brez človeške posadke (slika 11.5). Od leta 1972 je
bilo v okviru izredno uspešnega programa zbranih ogromno podatkov, ki so jih zajeli
različni sateliti Landsat. Program je na začetku vodila NASA, leta 1983 pa ga je
prevzela NOAA. Dve leti kasneje so ga komercializirali in tako ponudili podatke za
najrazličnejše civilne in raziskovalne aplikacije.
Landsat je uspel zaradi različnih razlogov. Omenimo le najpomembnejše:
• zanimiva kombinacija senzorjev s kanali, ki so posebej primerni za opazovanje
Zemlje,
• dobra prostorska ločljivost,
• odlična pokritost površja (širna pasu snemanja in čas ponovnega snemanja) in
• obsežen, več kot tridesetleten arhiv posnetkov.
Dolžina trajanja programa (tabela 11.5) je poskrbela za ogromen arhiv razpoložljivih
posnetkov, ki omogočajo veččasovna opazovanja in »zgodovinske« primerjave. Vsi
sateliti Landsat se nahajajo v skoraj polarnih, sončno sinhronih tirnicah. Prvi trije
sateliti (Landsat 1 do 3) so krožili okrog Zemlje na višini približno 900 km, s časom
ponovnega obiska 18 dni. Vsi naslednji sateliti pa letijo (oziroma so leteli) nižje, in sicer
na višini približno 700 km, njihov čas ponovnega obiska pa je 16 dni. Ekvator prečkajo
dopoldne, s čimer skušajo doseči najbolj ugodne razmere za snemanje.
Sateliti so bili opremljeni z različnimi senzorji, po vrsti so to:
88
• Return Beam Vidicon (RBV),
• MultiSpectral Scanner (MSS),