16.08.2013 Views

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

11 Satelitski sistemi <strong>za</strong> opazovanje Zemlje<br />

Slika 11.4: Posnetek Evrope, ki ga je 18. februarja 2003 ustvaril MSG-1.<br />

11.2.1 Landsat<br />

Leta 1972 je NASA izstrelila ERTS-1 (Earth Resources Technology Satellite), prvi<br />

satelit, ki je bil namenjen izključno opazovanju kopnih površ<strong>in</strong>. Satelit se je kasneje<br />

preimenoval v Landsat 1. Landsat je bil preizkus pridobivanja večspektralnih podatkov<br />

o Zemlji iz satelits<strong>ke</strong> platforme brez človeš<strong>ke</strong> posad<strong>ke</strong> (slika 11.5). Od leta 1972 je<br />

bilo v okviru izredno uspešnega programa zbranih ogromno podatkov, ki so jih <strong>za</strong>jeli<br />

različni sateliti Landsat. Program je na <strong>za</strong>četku vodila NASA, leta 1983 pa ga je<br />

prevzela NOAA. Dve leti kasneje so ga komercializirali <strong>in</strong> tako ponudili podat<strong>ke</strong> <strong>za</strong><br />

najrazličnejše civilne <strong>in</strong> raziskovalne aplikacije.<br />

Landsat je uspel <strong>za</strong>radi različnih razlogov. Omenimo le najpomembnejše:<br />

• <strong>za</strong>nimiva komb<strong>in</strong>acija senzorjev s kanali, ki so posebej primerni <strong>za</strong> opazovanje<br />

Zemlje,<br />

• dobra prostorska ločljivost,<br />

• odlična pokritost površja (širna pasu snemanja <strong>in</strong> čas ponovnega snemanja) <strong>in</strong><br />

• obsežen, več kot tridesetleten arhiv posnetkov.<br />

Dolž<strong>in</strong>a trajanja programa (tabela 11.5) je poskrbela <strong>za</strong> ogromen arhiv razpoložljivih<br />

posnetkov, ki omogočajo veččasovna opazovanja <strong>in</strong> »zgodov<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>« primerjave. Vsi<br />

sateliti Landsat se nahajajo v skoraj polarnih, sončno s<strong>in</strong>hronih tirnicah. Prvi trije<br />

sateliti (Landsat 1 do 3) so krožili okrog Zemlje na viš<strong>in</strong>i približno 900 km, s časom<br />

ponovnega obiska 18 dni. Vsi naslednji sateliti pa letijo (oziroma so leteli) nižje, <strong>in</strong> sicer<br />

na viš<strong>in</strong>i približno 700 km, njihov čas ponovnega obiska pa je 16 dni. Ekvator prečkajo<br />

dopoldne, s čimer skušajo doseči najbolj ugodne razmere <strong>za</strong> snemanje.<br />

Sateliti so bili opremljeni z različnimi senzorji, po vrsti so to:<br />

88<br />

• Return Beam Vidicon (RBV),<br />

• MultiSpectral Scanner (MSS),

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!