16.08.2013 Views

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

(a) (b)<br />

(c)<br />

18.3 Ovrednotenje klasifikacije<br />

Slika 18.4: Pri klasifikaciji uporabljamo več različnih algoritmov, na primer metodo<br />

najmanjše razdalje (a), paralelepipedno metodo (b) ali metodo največje verjetnosti (c).<br />

gre <strong>za</strong> običajno elipso; slika 18.4 c). Klasifikacija je v tem primeru bolj točna kot v prejšnjih<br />

dveh, je pa seveda računalniško mnogo <strong>za</strong>htevnejša. Kot lahko vidimo na sliki, bi<br />

z metodo največje verjetnosti vse »problematične« piksle razvrstili pravilno. Metodo<br />

največje verjetnosti lahko dopolnimo s podajanjem tako imenovane a priori (predhodno<br />

znane) verjetnosti. Ta pove, kako verjetno je, da na posameznem posnetku najdemo<br />

določeno rabo tal, na primer vodo.<br />

18.3 Ovrednotenje klasifikacije<br />

Po razdelitvi v razrede nas pri klasifikaciji satelitskih posnetkov <strong>za</strong>nima tudi natančnost.<br />

Pri njenem ovrednotenju po celotnem posnetku porazdelimo večje število testnih<br />

»točk«, to je pikslov, <strong>za</strong> katere vemo, katero vrsto rabe tal vsebujejo. Slednje<br />

181

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!