daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

3 Elektromagnetno valovanje
absorbirajo molekule v tekočinah, ki imajo dipolni moment (kar s pridom izkoriščamo
v mikrovalovnih pečicah).
Infrardeče valovanje, pogosto ga imenujemo tudi toplota, ker je nanj občutljiva naša
koža, je v območju med 1 mm in 750 nm. V grobem ga lahko razdelimo na tri dele,
in sicer daljno infrardečo (10 µm–1 mm), ki je blizu mikrovalovom in jo praviloma
absorbirajo molekule v plinih in tekočinah oziroma fononi v trdnih snoveh, srednjo
infrardečo (2,5 µm–10 µm), ki jo močno sevajo topli predmeti, absorbirajo pa nihajoče
molekule, ter bližnjo infrardečo (750 nm–2,5 µm), ki meji na vidno svetlobo in ima njej
podobne lastnosti.
Infrardeči sledi vidna svetloba. Gre za območje, v katerem Sonce (in podobne zvezde)
izsevajo največ svetlobe in v katerem so, ne po naključju, človeške oči najbolj občutljive.
Vidno in bližnjo infrardečo svetlobo ponavadi absorbirajo in sevajo elektroni,
ki v molekulah in atomih prehajajo z enega na drugi energijski nivo. Vidna svetloba
predstavlja le neznaten del celotnega elektromagnetnega spektra. Zaradi barvnega vtisa
ta del spektra razdelimo na rdečo (625–740 nm), oranžno (590–625 nm), rumeno (565–
590 nm), zeleno (520–565 nm), turkizno (500–520 nm), modro (430–500 nm) in vijolično
(380–430 nm) barvo.
Vidnemu elektromagnetnemu valovanju na visokoenergijskem delu spektra sledi
ultravijolična svetloba, ki zajema valovne dolžine med 0,3 µm in 30 nm. Ta svetloba
lahko cepi kemijske vezi, močno reagira z molekulami in spremeni njihovo delovanje.
Dobro so poznani uničujoči učinki pretiranega izpostavljanja kože ultravijolični svetlobi.
Sonce izseva veliko tovrstne svetlobe, ki pa se večinoma absorbira v atmosferi.
Še bolj energijsko močni so rentgenski žarki, ki imajo valovno dolžino med 10 nm in
100 pm. Z rentgensko svetlobo lahko preiskujemo notranjost teles, predvsem v medicini,
poleg tega pa jo uporabljamo tudi v astronomiji in visokoenergijski fiziki. Gre za tako
imenovano ionizirajoče sevanje, ki je za živa bitja nevarno. Vir tovrstne svetlobe so
spremembe v energijskih nivojih atoma.
Žarki gama predstavljajo elektromagnetno valovanje z največjo energijo. Njihove
valovne dolžine navzgor niso omejene. Žarke gama uporabljamo v (jedrski) medicini za
preiskave in zdravljenje pa tudi v astronomiji pri opazovanju visokoenergijskih predmetov
in območij. Dobimo jih pri radioaktivnem razpadu in drugih atomskih procesih ter
v pospeševalnikih delcev kot rezultat anihilacije para elektron pozitron.
Pri daljinskem zaznavanju uporabljamo – zaradi lastnosti atmosfere in razpoložljivosti
vira valovanja – le omejen del elektromagnetnega spektra, in sicer vidno svetlobo,
infrardečo svetlobo in mikrovalove (poglavje 4).
Vprašanja
24
1. Kaj je elektromagnetno valovanje in kako ga opišemo?
2. Opiši spekter elektromagnetnega valovanja.
3. Kateri je najpomembnejši vir elektromagnetnega valovanja v daljinskem zaznavanju?