daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
7 Ločljivost snemalnih sistemov<br />
Iskanje najboljše ločljivosti<br />
Pri načrtovanju senzorja moramo poiskati najboljše razmerje med prostorsko,<br />
spektralno <strong>in</strong> radiometrično ločljivostjo. Če želimo imeti veliko prostorsko ločljivost<br />
(majhne piksle), mora imeti senzor ozko trenutno vidno polje. To pa<br />
zmanjša količ<strong>in</strong>o <strong>za</strong>znane energije, saj opazujemo majhen del površja, ki odbija<br />
ali seva malo valovanja. Posledica je slaba radiometrična ločljivost oziroma<br />
omejena zmožnost <strong>za</strong>znavanja razlik v energiji. Količ<strong>in</strong>o <strong>za</strong>znane energije (<strong>in</strong> s<br />
tem radiometrično ločljivost) lahko povečamo tako, da opazujemo širši pas valovnih<br />
dolž<strong>in</strong> v posameznem kanalu. S tem pa zmanjšamo spektralno ločljivost<br />
(zmožnost ločevanja valovanja več valovnih dolž<strong>in</strong>) senzorja. Po drugi strani<br />
slabša prostorska ločljivost poveča količ<strong>in</strong>o energije, ki pade na detektor, <strong>in</strong> s<br />
tem poveča tako spektralno kot radiometrično ločljivost.<br />
Pri iskanju najboljše ločljivosti se moramo torej odločiti <strong>za</strong> ravnovesje med<br />
želenimi prostorskimi, spektralnimi <strong>in</strong> radiometričnimi lastnostmi senzorja.<br />
Celoten razpon vrednosti na podobi ustre<strong>za</strong> d<strong>in</strong>amičnemu razponu senzorja – najmanjša<br />
vrednost ustre<strong>za</strong> najmanjšemu <strong>za</strong>znanemu odboju, največja pa največjemu (kalibracijo<br />
senzorjev obravnava razdelek 15.5).<br />
Največje število svetlostnih stopenj, ki jih podoba lahko <strong>za</strong>beleži, je odvisno od<br />
števila bitov, uporabljenih <strong>za</strong> <strong>za</strong>pisovanje. Če senzor, na primer, <strong>za</strong>znava energijo z<br />
razponom 8 bitov, lahko prikaže 2 8 = 256 različnih vrednosti med 0 <strong>in</strong> 255. Senzor, ki<br />
ima samo 4 bite, pa lahko <strong>za</strong>zna le 2 4 = 16 vrednosti med 0 <strong>in</strong> 15. To pomeni, da ima<br />
tak senzor precej manjšo radiometrično ločljivost, saj namesto 256 loči le 16 vrednosti<br />
energije, kar je manj kot deset<strong>in</strong>a. Podat<strong>ke</strong>, ki jih vsebujejo podobe, ponavadi prikažemo<br />
z razponom sivih vrednosti, pri čemer črni ustre<strong>za</strong> vrednost 0, beli pa največja mogoča<br />
vrednost (na primer 255 pri 8-bitnih podatkih). Slika 7.6 primerja podobo z dvo- (a)<br />
<strong>in</strong> osembitno (b) radiometrično ločljivostjo. Na osembitni podobi <strong>za</strong>radi večjega števila<br />
siv<strong>in</strong> opazimo veliko več podrobnosti.<br />
52
Change language