daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
8.2 Večspektralno s<strong>ke</strong>niranje<br />
8.2 Večspektralno s<strong>ke</strong>niranje<br />
Več<strong>in</strong>a elektronskih senzorjev dalj<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>ga <strong>za</strong>znavanja uporablja snemalne sisteme, ki<br />
imajo detektorje svetlobe z ozkim vidnim poljem (<strong>in</strong>stantaneous field of view, IFOV).<br />
Senzor s slednjim »pometa« po površ<strong>in</strong>i Zemlje <strong>in</strong> tako ustvarja dvorazsežne podobe.<br />
S<strong>ke</strong>nerji (scanner), kot imenujemo tovrstne senzorje, so lahko nameščeni tako na letalih<br />
kot satelitih, pri čemer imajo skoraj ena<strong>ke</strong> lastnosti. Sistem, ki je namenjen zbiranju<br />
podatkov v širo<strong>ke</strong>m območju različnih pasov valovnih dolž<strong>in</strong>, se imenuje mutispektralni<br />
ali večspektralni s<strong>ke</strong>ner (multispectral scanner, MSS). Danes so to najbolj razširjeni<br />
snemalni sistemi. Pri dalj<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>m <strong>za</strong>znavanju poznamo dva glavna nač<strong>in</strong>a s<strong>ke</strong>niranja:<br />
• prečno s<strong>ke</strong>niranje (across-track scann<strong>in</strong>g) <strong>in</strong><br />
• vzdolžno s<strong>ke</strong>niranje (along-track scann<strong>in</strong>g).<br />
8.2.1 Prečni s<strong>ke</strong>nerji<br />
Prečni s<strong>ke</strong>nerji (slika 8.5) Zemljo snemajo z <strong>za</strong>poredji vrstic, ki so pravokotne na smer<br />
gibanja platforme (so torej prečno). Vsako vrstico <strong>za</strong>beležijo s premikanjem senzorja<br />
z ene strani na drugo, pri čemer uporabljajo nihajoče ali vrteče se zrcalo. Ker se nosilna<br />
platforma premika naprej, lahko z <strong>za</strong>porednimi vrstami sestavimo dvorazsežno<br />
podobo površ<strong>in</strong>e Zemlje. Elektromagnetno valovanje, ki vpada na senzor, se razdeli na<br />
posamezne dele, ki so <strong>za</strong>znani vsak posebej. Senzor ultravijolično, vidno, <strong>in</strong>frardeče <strong>in</strong><br />
termično sevanje – podobno kot prizma – razdeli na sestavne dele <strong>in</strong> jih pošlje zbirki<br />
notranjih detektorjev, ki so vsak občutljivi na valovanje določene valovne dolž<strong>in</strong>e. Detektorji<br />
<strong>za</strong>znajo <strong>in</strong> izmerijo energijo <strong>za</strong> pas valovnih dolž<strong>in</strong> (kanal), jo najprej pretvorijo<br />
v električni signal <strong>in</strong> nato v digitalni <strong>za</strong>pis. Tega nato dodatno obdelajo <strong>in</strong> <strong>za</strong>pišejo v<br />
obliki rastrs<strong>ke</strong> mreže pikslov (podobe).<br />
Slika 8.5: Prečni s<strong>ke</strong>ner.<br />
Prostorsko ločljivost prečnega senzorja, kot smo že omenili, določata vidno polje <strong>in</strong><br />
viš<strong>in</strong>a platforme, ki skupaj določata resolucijsko (ločljivostno) celico. Kot, <strong>za</strong> katerega<br />
se lahko <strong>za</strong>suka zrcalo, določa pas snemanja oziroma dolž<strong>in</strong>o ene vrstice. Letalski<br />
senzorji snemajo praviloma z velikimi <strong>za</strong>suki senzorja – med 90 ◦ <strong>in</strong> 120 ◦ – medtem<br />
ko je pri satelitih <strong>za</strong>radi večje viš<strong>in</strong>e leta potreben manjši <strong>za</strong>suk – 10 ◦ do 20 ◦ .<br />
59
Change language