daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

5 Interakcija s površjem
odboja. V primeru, ko pa je valovna dolžina večja od značilnih razdalj na površju,
pride do zrcalnega odboja. Tako je, na primer, drobnozrnat pesek popolnoma gladek
za dolge valovne dolžine (mikrovalovi), hkrati pa precej razgiban za vidno svetlobo.
Oglejmo si nekaj značilnih predmetov na zemeljski površini ter opišimo, kaj se dogaja
z elektromagnetnim valovanjem ob stiku z njimi. Podrobneje se bomo ukvarjali z
vegetacijo, vodo in golimi tlemi ter z vidno in bližnjo infrardečo svetlobo.
(a) (b)
Slika 5.4: Interakcija elektromagnetnega valovanja z vegetacijo (a) in vodo (b).
Klorofil v zelenih rastlinah močno absorbira valovanje v rdečem in modrem delu
spektra, medtem ko odbija zeleno svetlobo (slika 5.4 a). Listi se nam zato zdijo zeleni,
in sicer najbolj spomladi in zgodaj poleti, ko stopnja klorofila v njih doseže vrhunec.
Jeseni je v njih manj klorofila, zato je absorpcija manjša in posledično močnejši odboj
rdeče svetlobe, zaradi česar se listi zdijo rdeči ali rumeni. 1 Notranja zgradba zdravih
listov predstavlja odličen difuzni odbojnik za svetlobo bližnjega infrardečega dela
spektra. Če bi bile naše oči občutljive na infrardečo svetlobo, bi se nam drevesa zdela
izredno svetla, saj je odboj v infrardečem delu spektra kar petkrat večji kot v vidnem.
Merjenje in opazovanje odboja v infrardečem delu spektra predstavlja zelo natančen
mehanizem določanja zdravosti (ali poškodovanosti) vegetacije. V delu infrardeče pa
opazimo absorpcijske pasove zaradi vode v listih, ki močno absorbira valovne dolžine
1,4 µm, 1,9 µm in 2,5 µm. Absorpcija je neposredno povezana s količino vode in je
merilo za vlažnost vegetacije.
Precej drugačno pa je dogajanje ob interakciji valovanja z vodo (slika 5.4 b). Voda
močneje absorbira daljše valovne dolžine vidne in infrardeče svetlobe kot kratkovalovno
vidno svetlobo. Zaradi znatnega odboja je voda ponavadi videti modra ali modrozelena.
Pri opazovanju v rdečem in infrardečem delu spektra pa je videti temna. Stanje je
nekoliko spremenjeno, kadar so v vrhnjih plasteh vode raztopljene rudninske snovi. V
tem primeru pride do močnejšega odboja in voda je videti v vseh pasovih svetlejša.
Barva vode je v tem primeru navidezno pomaknjena proti daljšim valovnim dolžinam,
torej proti rdečemu delu spektra. Raztopljene sedimente zlahka zamenjamo s plitvo
vodo, ki je na podobah videti skoraj enaka. Klorofil v algah absorbira del modre
svetlobe in odbija zeleno, zaradi česar je voda, ki vsebuje alge, videti zelenkasta. Na
način interakcije valovanja z vodo vpliva tudi topografija vodnih površin. Na vodi
1 Rumena je mešanica zelene in rdeče.
33