16.08.2013 Views

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

7 Ločljivost snemalnih sistemov<br />

Slika 7.1: Vidno polje določa prostorsko ločljivost.<br />

Opazovano območje na površju imenujemo tudi resolucijska ali ločljivostna celica,<br />

njegova velikost pa opredeljuje prostorsko ločljivost senzorja. Če želimo <strong>za</strong>znati neko<br />

homogeno telo, mora biti njegova velikost v splošnem enaka ali večja od ločljivostne<br />

celice. Če je predmet manjši od nje, ga verjetno ne bomo <strong>za</strong>znali, saj senzor <strong>za</strong>piše<br />

samo povprečno svetlost vseh predmetov znotraj celice. V posebnih primerih ta<strong>ke</strong><br />

predmete kljub temu <strong>za</strong>znamo, predvsem takrat, ko je njihova odbojnost zelo značilna<br />

(ponavadi velika). V tem primeru govorimo o podpiksels<strong>ke</strong>m prepoznavanju (subpixel<br />

detection).<br />

Podobe, ki jih uporabljamo pri dalj<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>m <strong>za</strong>znavanju, so praviloma predstavljene v<br />

obliki matrik pikslov. Piksli ali slikovni elementi predstavljajo najmanjše dele podobe.<br />

Vendar pikslov ne smemo mešati s prostorsko ločljivostjo. Če ima neki senzor ločljivost<br />

20 m <strong>in</strong> je njegova podoba prika<strong>za</strong>na s polno ločljivostjo, vsak piksel predstavlja površ<strong>in</strong>o<br />

20 krat 20 m. V tem primeru sta velikost piksla <strong>in</strong> ločljivost res enaki. Podobe pa lahko<br />

prikazujemo tudi s piksli, ki so različni od ločljivosti. Veliko satelitskih kart <strong>in</strong> drugih<br />

slik ima piksle, ki so povprečeni <strong>in</strong> predstavljajo večja območja, pri čemer velikost piksla<br />

ni enaka ločljivosti senzorja. Slednje je še posebej očitno pri radarskih senzorjih, pri<br />

katerih s povprečenjem več pikslov surove podobe dobimo posnetek z manjšim šumom,<br />

ki pa ima slabšo prostorsko ločljivost.<br />

Podobe, na katerih lahko vidimo <strong>in</strong> prepoznamo samo veli<strong>ke</strong> predmete, imajo grobo<br />

ali nizko ločljivost (slika 7.2 a). Pri drobno- ali visokoločljivih podobah pa lahko prepoznamo<br />

veliko podrobnosti <strong>in</strong> s tem tudi manjše predmete (slika 7.2 b). Vojaški vohunski<br />

senzorji so, na primer, načrtovani tako, da vidijo kar se da majhne predmete <strong>in</strong> imajo<br />

torej zelo visoko ločljivost. Komercialni satelitski sistemi ponujajo podobe z ločljivostjo<br />

od nekaj metrov do več kilometrov. Visokoločljiva satelita QuickBird <strong>in</strong> IKONOS, na<br />

primer, imata pankromatsko ločljivost (črno-belo oziroma enobarvno) 0,61 m oziroma<br />

1 m <strong>in</strong> večspektralno (večbarvno oziroma večkanalno) 2,44 m oziroma 4 m. 2 Srednjeločljiva<br />

SPOT <strong>in</strong> Landsat imata ločljivost 10 m oziroma 15 m pankromatsko ter 20 m<br />

2 Prostorska ločljivost senzorja satelita IKONOS v nadirju je dejansko 0,82 m pankromatsko <strong>in</strong><br />

3,20 m večspektralno, vendar so vse podobe prevzročene na 1 m <strong>in</strong> 4 m.<br />

48

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!