daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
7 Ločljivost snemalnih sistemov<br />
Slika 7.1: Vidno polje določa prostorsko ločljivost.<br />
Opazovano območje na površju imenujemo tudi resolucijska ali ločljivostna celica,<br />
njegova velikost pa opredeljuje prostorsko ločljivost senzorja. Če želimo <strong>za</strong>znati neko<br />
homogeno telo, mora biti njegova velikost v splošnem enaka ali večja od ločljivostne<br />
celice. Če je predmet manjši od nje, ga verjetno ne bomo <strong>za</strong>znali, saj senzor <strong>za</strong>piše<br />
samo povprečno svetlost vseh predmetov znotraj celice. V posebnih primerih ta<strong>ke</strong><br />
predmete kljub temu <strong>za</strong>znamo, predvsem takrat, ko je njihova odbojnost zelo značilna<br />
(ponavadi velika). V tem primeru govorimo o podpiksels<strong>ke</strong>m prepoznavanju (subpixel<br />
detection).<br />
Podobe, ki jih uporabljamo pri dalj<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>m <strong>za</strong>znavanju, so praviloma predstavljene v<br />
obliki matrik pikslov. Piksli ali slikovni elementi predstavljajo najmanjše dele podobe.<br />
Vendar pikslov ne smemo mešati s prostorsko ločljivostjo. Če ima neki senzor ločljivost<br />
20 m <strong>in</strong> je njegova podoba prika<strong>za</strong>na s polno ločljivostjo, vsak piksel predstavlja površ<strong>in</strong>o<br />
20 krat 20 m. V tem primeru sta velikost piksla <strong>in</strong> ločljivost res enaki. Podobe pa lahko<br />
prikazujemo tudi s piksli, ki so različni od ločljivosti. Veliko satelitskih kart <strong>in</strong> drugih<br />
slik ima piksle, ki so povprečeni <strong>in</strong> predstavljajo večja območja, pri čemer velikost piksla<br />
ni enaka ločljivosti senzorja. Slednje je še posebej očitno pri radarskih senzorjih, pri<br />
katerih s povprečenjem več pikslov surove podobe dobimo posnetek z manjšim šumom,<br />
ki pa ima slabšo prostorsko ločljivost.<br />
Podobe, na katerih lahko vidimo <strong>in</strong> prepoznamo samo veli<strong>ke</strong> predmete, imajo grobo<br />
ali nizko ločljivost (slika 7.2 a). Pri drobno- ali visokoločljivih podobah pa lahko prepoznamo<br />
veliko podrobnosti <strong>in</strong> s tem tudi manjše predmete (slika 7.2 b). Vojaški vohunski<br />
senzorji so, na primer, načrtovani tako, da vidijo kar se da majhne predmete <strong>in</strong> imajo<br />
torej zelo visoko ločljivost. Komercialni satelitski sistemi ponujajo podobe z ločljivostjo<br />
od nekaj metrov do več kilometrov. Visokoločljiva satelita QuickBird <strong>in</strong> IKONOS, na<br />
primer, imata pankromatsko ločljivost (črno-belo oziroma enobarvno) 0,61 m oziroma<br />
1 m <strong>in</strong> večspektralno (večbarvno oziroma večkanalno) 2,44 m oziroma 4 m. 2 Srednjeločljiva<br />
SPOT <strong>in</strong> Landsat imata ločljivost 10 m oziroma 15 m pankromatsko ter 20 m<br />
2 Prostorska ločljivost senzorja satelita IKONOS v nadirju je dejansko 0,82 m pankromatsko <strong>in</strong><br />
3,20 m večspektralno, vendar so vse podobe prevzročene na 1 m <strong>in</strong> 4 m.<br />
48