daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

7 Ločljivost snemalnih sistemov
Slika 7.1: Vidno polje določa prostorsko ločljivost.
Opazovano območje na površju imenujemo tudi resolucijska ali ločljivostna celica,
njegova velikost pa opredeljuje prostorsko ločljivost senzorja. Če želimo zaznati neko
homogeno telo, mora biti njegova velikost v splošnem enaka ali večja od ločljivostne
celice. Če je predmet manjši od nje, ga verjetno ne bomo zaznali, saj senzor zapiše
samo povprečno svetlost vseh predmetov znotraj celice. V posebnih primerih take
predmete kljub temu zaznamo, predvsem takrat, ko je njihova odbojnost zelo značilna
(ponavadi velika). V tem primeru govorimo o podpikselskem prepoznavanju (subpixel
detection).
Podobe, ki jih uporabljamo pri daljinskem zaznavanju, so praviloma predstavljene v
obliki matrik pikslov. Piksli ali slikovni elementi predstavljajo najmanjše dele podobe.
Vendar pikslov ne smemo mešati s prostorsko ločljivostjo. Če ima neki senzor ločljivost
20 m in je njegova podoba prikazana s polno ločljivostjo, vsak piksel predstavlja površino
20 krat 20 m. V tem primeru sta velikost piksla in ločljivost res enaki. Podobe pa lahko
prikazujemo tudi s piksli, ki so različni od ločljivosti. Veliko satelitskih kart in drugih
slik ima piksle, ki so povprečeni in predstavljajo večja območja, pri čemer velikost piksla
ni enaka ločljivosti senzorja. Slednje je še posebej očitno pri radarskih senzorjih, pri
katerih s povprečenjem več pikslov surove podobe dobimo posnetek z manjšim šumom,
ki pa ima slabšo prostorsko ločljivost.
Podobe, na katerih lahko vidimo in prepoznamo samo velike predmete, imajo grobo
ali nizko ločljivost (slika 7.2 a). Pri drobno- ali visokoločljivih podobah pa lahko prepoznamo
veliko podrobnosti in s tem tudi manjše predmete (slika 7.2 b). Vojaški vohunski
senzorji so, na primer, načrtovani tako, da vidijo kar se da majhne predmete in imajo
torej zelo visoko ločljivost. Komercialni satelitski sistemi ponujajo podobe z ločljivostjo
od nekaj metrov do več kilometrov. Visokoločljiva satelita QuickBird in IKONOS, na
primer, imata pankromatsko ločljivost (črno-belo oziroma enobarvno) 0,61 m oziroma
1 m in večspektralno (večbarvno oziroma večkanalno) 2,44 m oziroma 4 m. 2 Srednjeločljiva
SPOT in Landsat imata ločljivost 10 m oziroma 15 m pankromatsko ter 20 m
2 Prostorska ločljivost senzorja satelita IKONOS v nadirju je dejansko 0,82 m pankromatsko in
3,20 m večspektralno, vendar so vse podobe prevzročene na 1 m in 4 m.
48