daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
11.2 Sateliti <strong>za</strong> opazovanje kopnih površ<strong>in</strong><br />
Slika 11.3: Nač<strong>in</strong> snemanja s sistemom Meteosat.<br />
zuje slika 11.3. Satelit se vrti s hitrostjo sto obratov na m<strong>in</strong>uto okrog svoje osi, ki je<br />
pravokotna na ravn<strong>in</strong>o gibanja satelita, to je praviloma v smeri sever jug. Snemalni<br />
mehanizem poskrbi <strong>za</strong> počasno premikanje usmerjevalnega zrcala v smeri od juga proti<br />
severu. Slednje se z vsakim premikom premakne <strong>za</strong> 125,8 µrad <strong>in</strong> s približno 1250 vrsticami<br />
posname celotno zemeljsko poloblo. Ciklus snemanja traja približno 12 m<strong>in</strong>,<br />
nato pa se zrcalo vrne v prvotni položaj, posebni mehanizem pa poskrbi <strong>za</strong> kalibracijo<br />
senzorjev. Po petnajstih m<strong>in</strong>utah satelit prične z <strong>za</strong>jemom nove podobe. Relativno<br />
kratek čas med <strong>za</strong>porednimi snemanji omogoča spremljanje vremens<strong>ke</strong>ga dogajanja v<br />
realnem času <strong>in</strong> s tem njegovo napovedovanje.<br />
Meteosat lahko podat<strong>ke</strong> pošlje uporabnikom, ki se nahajajo kjer koli znotraj njegovega<br />
videnega polja. Prenos lahko poteka v dveh oblikah, <strong>in</strong> sicer LRIT (Low Rate<br />
<strong>In</strong>formation Transmission) <strong>in</strong> HRIT (High Rate <strong>In</strong>formation Transmission). Podatki<br />
senzorja SEVIRI so vključeni v obeh nač<strong>in</strong>ih prenosa, vendar le HRIT poskrbi <strong>za</strong> podobe<br />
polne ločljivosti. LRIT poleg <strong>in</strong>formacij satelita Meteosat prenaša tudi podat<strong>ke</strong><br />
drugih vremenskih satelitov, to je ameriških GOES (<strong>za</strong>hodni Atlantik <strong>in</strong> vzhodni Pacifik),<br />
japons<strong>ke</strong>ga GMS (<strong>za</strong>hodni Pacifik) <strong>in</strong> rus<strong>ke</strong>ga GOMS (<strong>In</strong>dijski ocean).<br />
Slika 11.4 prikazuje posnetek Evrope, ki ga je 18. februarja 2003 naredil MSG-1.<br />
Lažno barvna podoba je sestavljena iz bližnjega <strong>in</strong>frardečega kanala (1,6 µm) v rdeči<br />
barvi ter dveh vidnih kanalov (0,8 µm <strong>in</strong> 0,6 µm) v zeleni <strong>in</strong> modri. Turkizna barva<br />
predstavlja sneg <strong>in</strong> obla<strong>ke</strong> s kristali vode, v belih oblakih je voda tekoča. Vegetacija na<br />
površju je zelena <strong>za</strong>radi absorpcije v vidnem delu spektra, peščene <strong>in</strong> kamnite površ<strong>in</strong>e<br />
pa so v rožnati barvi.<br />
11.2 Sateliti <strong>za</strong> opazovanje kopnih površ<strong>in</strong><br />
Razvoj opazovanja Zemlje je pospešil uspeh prvih vremenskih satelitov sredi šestdesetih<br />
let prejšnjega stoletja. Veliko vremenskih satelitov, na primer NOAA AVHRR (razdelek<br />
11.1.2), lahko uporabimo tudi <strong>za</strong> opazovanje zemeljs<strong>ke</strong>ga površja. Kljub temu pa<br />
tovrstni sateliti niso prirejeni <strong>za</strong> natančno kartiranje zemeljs<strong>ke</strong> površ<strong>in</strong>e, <strong>za</strong>to obstaja<br />
cela skup<strong>in</strong>a satelitov s senzorji, posebej primernimi <strong>za</strong> opazovanje kopnih površ<strong>in</strong>.<br />
87
Change language