daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

9.3 Interakcija mikrovalov s površjem
Slika 9.4: Vpliv vpadnega kota na jakost odbitega mikrovalovanja.
Vpliv razgibanosti terena najlažje razumemo na primeru morske površine, kjer so
vsi drugi vplivi enaki in lahko nanje za trenutek pozabimo. Kadar je voda »gladka kot
steklo«, je njena odbojnost enaka nič, saj se celotno radarsko valovanje odbije v smeri
proč od detektorja. Ta pojav se imenuje zrcalni odboj. Zmerni odboj dobimo v primeru,
ko je vodna gladina še vedno ravna, na njeni površini pa se zaradi vetra pojavijo drobni
valovi z valovno dolžino, ki je primerljiva z valovno dolžino radarskih valov (približno
decimeter). Odboj je še nekoliko močnejši, kadar se valovi na površini vode »lomijo«.
V obeh primerih govorimo o razpršenem odboju.
Jakost zaznanega valovanja je najmočnejša pri pravokotnem odbojniku, ki ga dobimo
s presekom treh med seboj pravokotnih ploskev. Geometrija takega odbojnika poskrbi
za to, da se vsak žarek odbije natanko v smer vpada, ne glede na usmerjenost odbojnika.
Posebne kovinske odbojnike lahko uporabimo kot kontrolne točke na terenu, saj njihov
močan signal preprosto ločimo od okolice (na slikah jih opazimo kot zelo svetle pike).
Močan odboj pogosto dobimo tudi na stavbah, katerih stene skupaj z ravnim območjem
pred njimi tvorijo »delni« pravokotni odbojnik. Vse opisane tipe odboja prikazuje
slika 9.5.
(a) (b) (c)
Slika 9.5: Zrcalni (a), razpršeni (b) in pravokotni oziroma popolni (c) odboj radarskih
valov.
69