daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
9 Radar<br />
Oznaka pasu Valovna dolž<strong>in</strong>a (λ, cm) Frekvenca (ν, GHz)<br />
Ka 0,8–1,1 40,0–26,5<br />
K 1,1–1,7 26,5–18,0<br />
Ku 1,7–2,4 18,0–12,5<br />
X 2,4–3,8 12,5–8,0<br />
C 3,8–7,5 8,0–4,0<br />
S 7,5–15,0 4,0–2,0<br />
L 15,0–30,0 2,0–1,0<br />
P 30,0–100,0 1,0–3,0<br />
Tabela 9.1: Najpomembnejši mikrovalovni pasovi.<br />
Slika 9.1: Radar usmeri impulz proti površju <strong>in</strong> meri njegov odboj.<br />
digitalno obliko <strong>in</strong> <strong>za</strong>pišejo na ustrezen medij (trdi disk ali magnetni trak). Tak nač<strong>in</strong><br />
shranjevanja precej poenostavi kasnejše obdelave <strong>in</strong> prikaz posnetkov. Ker radarsko<br />
valovanje potuje s hitrostjo svetlobe, to pa dobro poznamo, lahko z merjenjem časa<br />
od oddaje do sprejema impul<strong>za</strong> natančno določimo razdaljo do predmeta na površju<br />
Zemlje.<br />
Radarski sistem določa položaj opazovanega površja na podlagi časa potovanja mikrovalov<br />
do Zemlje <strong>in</strong> na<strong>za</strong>j (oziroma poševne razdalje) <strong>in</strong> časa <strong>za</strong>jetja signala. Projekcija<br />
prvega na referenčno plos<strong>ke</strong>v določa koord<strong>in</strong>ato pravokotno na smer gibanja<br />
(razdalja), drugi pa ob upoštevanju hitrosti sistema določa koord<strong>in</strong>ato v smeri leta<br />
(azimut). V primeru »slikajočega« radarja se sistem oddajnih <strong>in</strong> sprejemnih anten namreč<br />
premika skupaj z nosilnim satelitom oziroma letalom <strong>in</strong> tako opazuje površ<strong>in</strong>o,<br />
ki jo lahko »osvetli«. Ta, tako imenovani odtis (footpr<strong>in</strong>t), z <strong>za</strong>porednimi »podobami«<br />
pokrije večjo površ<strong>in</strong>o na Zemlji <strong>in</strong> ustvari njen radarski posnetek (slika 9.2).<br />
Zaradi lažjega določanja koord<strong>in</strong>at <strong>in</strong> zmanjšanja geometrijskih popačenj sodobni<br />
radarski sistemi površje Zemlje »opazujejo« vstran, pravokotno na smer gibanja. Koti<br />
gledanja – <strong>in</strong> s tem oddaljenost opazovanega območja od projekcije tirnice na površje<br />
– se gibljejo od približno 10 ◦ do več kot 50 ◦ . Prav <strong>za</strong>radi takšnega nač<strong>in</strong>a snemanja<br />
tovrstne sisteme imenujemo radarji bočnega pogleda (side look<strong>in</strong>g radar, SLR).<br />
Prostorska ločljivost radars<strong>ke</strong>ga sistema je odvisna od smeri opazovanja <strong>in</strong> v splošnem<br />
ni enaka v smeri leta (azimut) <strong>in</strong> v smeri radars<strong>ke</strong>ga žarka (razdalja). Frekvenčna<br />
»šir<strong>in</strong>a« mikrovalovnega impul<strong>za</strong> določa razdaljno ločljivost, to je ločljivost v prečni<br />
66
Change language