daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

More documents

Recommendations

Info

11.2 Sateliti za opazovanje kopnih površin Slika 11.5: Satelit Landsat 7 pri opazovanju Zemlje. Satelit Datum izstrelitve Konec delovanja Landsat 1 23. julij 1972 1978 Landsat 2 22. januar 1975 1981 Landsat 3 5. marec 1978 1983 Landsat 4 16. julij 1982 1993 Landsat 5 1. marec 1984 še delujoč Landsat 6 5. oktober 1993 ni dosegel tirnice Landsat 7 15. april 1999 še delujoč, leta 2003 okvara korektorja snemalnih vrstic Landsat 8 predvidoma 2010 Tabela 11.5: Kronologija izstrelitev satelitov Landsat. • Thematic Mapper (TM) in • Enhanced Thematic Mapper Plus (ETM+). Najbolj priljubljeni instrument v prvih dneh Landsata je bil MultiSpectral Scanner (MSS), kasneje pa Thematic Mapper (TM), ki je na najnovejšem Landsatu 7 v izpopolnjeni različici Enhanced Thematic Mapper Plus (ETM+). Tako MSS kot TM sta prečna skenerja (razdelek 8.2.1), ki podatke zajemata v pasu, širokem 185 km, pri čemer je polna scena velika 185 km krat 185 km. Skener MSS je zajemal elektromagnetno valovanje, odbito z zemeljske površine v 89
11 Satelitski sistemi za opazovanje Zemlje štirih kanalih. V vsakem izmed njih je imel prostorsko ločljivost 60 krat 80 m in 6-bitno radiometrično ločljivost (zapisal je torej lahko 64 sivih vrednosti). Snemanje je opravljala vrstična naprava z vrtečim zrcalom. Sistem je v vsakem prehodu zrcala v smeri vzhod–zahod hkrati zajel šest vrstic. Kanale in valovne dolžine skenerja MSS prikazuje tabela 11.6. Kanal Landsat 1, 2, 3 Landsat 4, 5 Valovna dolžina (µm) Spektralni pas MSS 4 MSS 1 0,5–0,6 zelena MSS 5 MSS 2 0,6–0,7 rdeča MSS 6 MSS 3 0,7–0,8 bližnja IR MSS 7 MSS 4 0,8–1,1 bližnja IR Tabela 11.6: Kanali senzorja MSS na satelitih Landsat. Rutinsko zajemanje podatkov s senzorjem MSS se je končalo leta 1992. Senzor TM, ki so ga vpeljali s satelitom Landsat 4 in nadgradili z Landsatom 7, je namreč nasledil in v celoti nadomestil MSS. Thematic Mapper ima kar nekaj prednosti v primerjavi s starejšim MultiSpectral Scannerjem. Glavne med njimi so: • boljša prostorska ločljivost, • natančnejša radiometrična ločljivost, • ožji kanali, • sedem za razliko od štirih kanalov in • večje število senzorjev na kanal. Senzor TM hkrati zajame šestnajst vrstic za vsak netermični kanal (v termičnem pa štiri). Pri tem uporablja nihajoče zrcalo, ki snemanje opravlja v obeh smereh, to je tako pri poti od vzhoda proti zahodu kot tudi v obratni smeri, pri tem zajema hkrati 16 vrstic za netermične kanale. Prav v snemanju v obeh smereh se TM razlikuje od senzorja MSS in ta razlika omogoča daljši čakalni čas (ali čas opazovanja istega območja). Slednji vpliva na boljše geometrične in radiometrične lastnosti podob (poglavje 8.2). Prostorska ločljivost senzorja TM je 30 m za vse kanale razen termičnega, v katerem je slednja nekoliko slabša, in sicer 120 m. Vrednosti vseh kanalov so podane v razponu med 0 in 255, čemur ustreza 8-bitna radiometrična ločljivost. Spektralne in prostorske značilnosti, skupaj z nameni uporabe, podaja tabela 11.7. Najnovejši satelit iz skupine, to je Landsat 7, ima nekoliko izboljšan skener ETM+ (Enhanced Thematic Mapper Plus). Senzor ima vse kanale svojega predhodnika, poleg tega pa tudi pankromatski kanal z ločljivostjo 15 m. Pankromatski kanal pokriva valovne dolžine med 0,52 in 0,90 µm, čemur ustreza zelena, rdeča in bližnja infrardeča svetloba. Izboljšana je prostorska ločljivost termičnega kanala na senzorju ETM+, in sicer na 60 m. Podatke senzorjev ETM+, TM in MSS uporabljamo v najrazličnejših aplikacijah, od upravljanja z naravnimi viri, prek kartiranja, opazovanja okolja do zaznavanja sprememb (na primer gozdov, kmetijskih in urbanih površin, poplav, požarov, nahajališč mineralnih surovin ...). Arhivi posnetkov Landsat so obsežni in le manjši delež posnetkov je bil do sedaj izkoriščen. Slika 11.6 prikazuje delto reke Geba v Gvineji Bissau. Na sliki je lepo viden vzorec, ki ga ustvarja mešanje morske in rečne vode, bogate z rudninskimi snovmi. 90
Page 1 and 2:
daljinsko zaznavanje krištof ošti
Page 3 and 4:
Krištof Oštir Daljinsko zaznavanj
Page 6:
Timu »Sem znanstvenik in vem, kaj
Page 9 and 10:
Vsebina 9 Radar 65 9.1 Radar bočne
Page 12 and 13:
Predgovor Daljinsko zaznavanje je v
Page 14 and 15:
1 Definicija daljinskega zaznavanja
Page 16 and 17:
2 Kratka zgodovina daljinskega zazn
Page 18 and 19:
Slika 2.3: Golobi s fotografskimi k
Page 20:
2 Kratka zgodovina daljinskega zazn
Page 23 and 24:
3 Elektromagnetno valovanje Slika 3
Page 25 and 26:
3 Elektromagnetno valovanje absorbi
Page 27 and 28:
4 Interakcija z atmosfero Slika 4.1
Page 29 and 30:
4 Interakcija z atmosfero Slika 4.4
Page 31 and 32:
4 Interakcija z atmosfero (a) (b) S
Page 33 and 34:
5 Interakcija s površjem Slika 5.2
Page 35 and 36:
5 Interakcija s površjem lahko nam
Page 38 and 39:
6 Sistemi daljinskega zaznavanja V
Page 40 and 41: 6.2 Tirnice satelitov V vesolju sne
Page 42 and 43: Slika 6.5: Dvigajoča in spuščajo
Page 44 and 45: (a) (b) 6.2 Tirnice satelitov Slika
Page 46: Vprašanja 6.3 Pasivni in aktivni s
Page 49 and 50: 7 Ločljivost snemalnih sistemov Sl
Page 51 and 52: 7 Ločljivost snemalnih sistemov Od
Page 53 and 54: 7 Ločljivost snemalnih sistemov Is
Page 55 and 56: 7 Ločljivost snemalnih sistemov Po
Page 57 and 58: 8 Optični senzorji (a) Občutljivo
Page 59 and 60: 8 Optični senzorji Slika 8.4: Leta
Page 61 and 62: 8 Optični senzorji Korekcija snema
Page 63 and 64: 8 Optični senzorji 8.3 Termično s
Page 66 and 67: 9 Radar Senzorji, ki delujejo v mik
Page 68 and 69: 9.2 Umetno odprtinski radar Slika 9
Page 70 and 71: 9.3 Interakcija mikrovalov s površ
Page 72: 9.3 Interakcija mikrovalov s površ
Page 75 and 76: 10 Lidar Slika 10.1: Delovanje lida
Page 77 and 78: 10 Lidar Slika 10.3: Skenerji pri l
Page 79 and 80: 10 Lidar Slika 10.6: Lidarski podat
Page 82 and 83: 11 Satelitski sistemi za opazovanje
Page 84 and 85: Kanal Valovna Spektralni Ločljivos
Page 86 and 87: (a) (b) 11.1 Vremenski sateliti Sli
Page 88 and 89: 11.2 Sateliti za opazovanje kopnih
Page 100 and 101: 11.3 Sateliti za opazovanje morja S
Page 102 and 103: 11.4 Radarski sistemi Slika 11.13:
Page 104 and 105: 11.4 Radarski sistemi Slika 11.15:
Page 106 and 107: 11.4 Radarski sistemi SPOT 4 opazuj
Page 108 and 109: 11.4 Radarski sistemi Izboljšani u
Page 110: 11.4 Radarski sistemi Slika 11.18:
Page 113 and 114: 12 Prenos in sprejem podatkov Slika
Page 115 and 116: 13 Interpretacija podob (a) (b) Sli
Page 117 and 118: 13 Interpretacija podob Slika 13.4:
Page 120 and 121: 14 Vizualna interpretacija Kot smo
Page 122: 14 Vizualna interpretacija absorpci
Page 125 and 126: 15 Predobdelava podob napake pri pr
Page 127 and 128: 15 Predobdelava podob Geometrijske
Page 129 and 130: 15 Predobdelava podob Stopnja polig
Page 131 and 132: 15 Predobdelava podob Slika 15.5: N
Page 133 and 134: 15 Predobdelava podob Slika 15.8: M
Page 135 and 136: 15 Predobdelava podob Slika 15.10:
Page 138 and 139: 16 Izboljšanje podob Vizualna anal
Page 140 and 141:
(a) (b) 16.1 Človeški vid in barv
Page 142 and 143:
16.2 Izboljšanje kontrasta Histogr
Page 144 and 145:
(a) (b) 30000 25000 20000 15000 100
Page 146 and 147:
16.2 Izboljšanje kontrasta drugo t
Page 148 and 149:
Nova vrednost Število pikslov 0 34
Page 150 and 151:
Nova vrednost Število pikslov 0 0
Page 152 and 153:
16.3 Psevdobarvni prikazi Slika 16.
Page 154 and 155:
16.4 Filtriranje Kljub temu, da ima
Page 156 and 157:
Fnp5x5 = 1 25 ⎡ ⎢ ⎣ 1 1 1 1 1
Page 158 and 159:
16.4.5 Visokoprepustni filtri 16.4
Page 160 and 161:
(a) (b) (c) 16.4 Filtriranje Slika
Page 162 and 163:
17 Transformacije podob Postopki iz
Page 164 and 165:
(a) (b) (c) 17.1 Aritmetične opera
Page 166 and 167:
17.2 Vegetacijski indeks Slika 17.4
Page 168 and 169:
17.3 Analiza osnovnih komponent Sli
Page 170 and 171:
(a) (b) (c) (d) (e) (f) (g) 17.3 An
Page 172 and 173:
Kanal Svetlost Zelenost Vlažnost T
Page 174:
(a) (b) (c) (d) 17.5 Transformacija
Page 177 and 178:
18 Klasifikacija podob Slika 18.1:
Page 179 and 180:
18 Klasifikacija podob Kadar govori
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 186 and 187:
19 Integracija podatkov V začetkih
Page 188 and 189:
19 Integracija podatkov Slika 19.3:
Page 190 and 191:
20 Primeri uporabe Možnosti za upo
Page 192 and 193:
20.1 Kartiranje in posodabljanje ka
Page 194 and 195:
20.3 Določanje pokrovnosti oziroma
Page 196 and 197:
20.4 Opazovanje gozdov je bila upor
Page 198 and 199:
20.5 Opazovanje naravnih nesreč Sl
Page 200 and 201:
Terminološki slovar Slovenska term
Page 202 and 203:
2. Relativni položaj predmeta znot
Page 204 and 205:
tok. Dielektrik delno prepušča, d
Page 206 and 207:
primer ERS, Envisat) in storitev te
Page 208 and 209:
GPS Global Positioning System Glej
Page 210 and 211:
Tudi pas; območje valovnih dolžin
Page 212 and 213:
tlobe so velika intenziteta, enakom
Page 214 and 215:
National Oceanic and Atmospheric Ad
Page 216 and 217:
Glej tudi film, barvni film, infrar
Page 218 and 219:
Postopek obdelave podob, ki poudari
Page 220 and 221:
Tudi vesoljski čolniček; vesoljsk
Page 222 and 223:
zabeležimo, praviloma v digitalni
Page 224 and 225:
srednja infrardeča svetloba middle
Page 226 and 227:
operacije, spektralni indeksi, anal
Page 228:
vzorec pattern Pravilna porazdelite
Page 231 and 232:
Literatura S. Drobne in T. Podobnik
Page 233 and 234:
Literatura National Space Developme
Page 235 and 236:
Literatura C. Weitkamp, ur. Lidar :
Page 238 and 239:
Kazalo slik 1.1 Postopek daljinskeg
Page 240 and 241:
Kazalo slik 11.10 Pankromatski posn
Page 242 and 243:
Kazalo tabel 4.1 Plasti atmosfere.
Page 244 and 245:
Stvarno kazalo absolutna temperatur
Page 246 and 247:
geografska širina, 206 geografski
Page 248 and 249:
normiran diferencialni vegetacijski
Page 250 and 251:
seštevanje podob, 162 SEVIRI, 86 S
Page 252:
Daljinsko zaznavanje je veda, s kat
show all

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?