daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

Kazalo slik
11.10 Pankromatski posnetek piramid v Gizi, ki ga je zajel satelit IKONOS. . . 97
11.11 Naravno barvna podoba Eifflovega stolpa, ki jo je zajel QuickBird. . . . . 99
11.12 Koncentracija fitoplanktona, kot jo izmeril senzor CZCS. . . . . . . . . . . 100
11.13 Povprečna koncentracija klorofila, ki jo je izmeril sistem SeaWiFS. . . . . . 101
11.14 Satelit ERS-2 tik pred izstrelitvijo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
11.15 Interferogram prikazuje obliko površja in bi ga lahko povezali s plastnicami. 103
11.16 Veččasovni barvni kompozit posnetkov ASAR, ki zajema vzhodno Slovenijo
in Madžarsko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106
11.17 Posnetek satelita RADARSAT, ki prikazuje naftni madež v bližini otočja
Galapagos. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
11.18 Vesoljsko plovilo Endeavour z interferometričnim radarskim sistemom SRTM.109
12.1 Prenos podatkov od satelita do sprejemne postaje. . . . . . . . . . . . . . 111
12.2 Sprejemne postaje satelitov SPOT in njihovo »pokrivno« območje. . . . . 112
13.1 Interpretacija in analiza podob je pomemben korak daljinskega zaznavanja. 113
13.2 Analogna in digitalna obdelava podob. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
13.3 Sistem za obdelavo geografskih podob sestavlja strojna in namenska programska
oprema. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
13.4 Izboljšanje kontrasta podobe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
13.5 Klasifikacija satelitskih posnetkov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
14.1 Elementi vizualne interpretacije podob. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
15.1 Manjkajoče vrstice na podobi lahko nadomestimo z vrednostmi sosednjih
pikslov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124
15.2 Vodoravne proge, ki jih opazimo na podobah satelitov Landsat. . . . . . . 125
15.3 Registracija podobe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127
15.4 Interpolacija novih vrednosti pri prevzorčenju z metodo najbližjega soseda,
z bilinearno interpolacijo in s kubično konvolucijo. . . . . . . . . . . . . . . 129
15.5 Na signal, ki ga zazna detektor, vplivajo različna vpadna valovanja. . . . . 130
15.6 Opazovanje in odštevanje odbojnih vrednosti temnih predmetov je najpreprostejši
način atmosferske korekcije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130
15.7 Regresijska krivulja pri primerjavi infrardečega in vidnega kanala določa
prispevek atmosfere. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131
15.8 Mozaičenje ustvari iz posameznih satelitskih posnetkov navidezno enega
samega. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132
15.9 Topografska normalizacija posnetka Landsat. . . . . . . . . . . . . . . . . . 133
15.10 Delovanje senzorja Landsat ETM+ z nizkim in visokim prirastkom. . . . . 134
16.1 Prerez človeškega očesa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138
16.2 Spektralna občutljivost človeškega očesa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138
16.3 Barvna modela RGB in HSI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139
16.4 Primerjava črno-belega in barvnega prikaza podobe. . . . . . . . . . . . . . 140
16.5 Podoba satelita Landsat, prikazana z vrednostmi, ki jih je zaznal senzor. . 142
16.6 Linearni razteg kontrasta izboljša jasnost podobe. . . . . . . . . . . . . . . 143
16.7 Uravnoteženje ustvari zelo kontrastno podobo z enakomeno razporejenimi
vrednostmi v histogramu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146
16.8 Normalna ali Gaussova porazdelitev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147
239