daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
8 Optični senzorji<br />
Slika 8.4: Letalo z več preleti posname večje površje.<br />
goriščno razdaljo vidimo manjšo površ<strong>in</strong>o na tleh z večjo natančnostjo, to je z večjim<br />
merilom.<br />
Velikost opazovanega območja je, kot rečeno, odvisna tudi od viš<strong>in</strong>e platforme nad<br />
Zemljo. Pri večjih viš<strong>in</strong>ah kamera »opazuje« večje dele površja, vendar z manjšo natančnostjo<br />
kot pri nižjih. Letalska fotografija omogoča visoko ločljivost, ki je pogosto<br />
velikostnega reda nekaj deset decimetrov, je pa odvisna od geometrije gledanja (predvsem<br />
viš<strong>in</strong>e leta) <strong>in</strong> številnih drugih parametrov.<br />
Pri <strong>za</strong>jemanju navpičnih fotografij letalo ponavadi leti v <strong>za</strong>poredju l<strong>in</strong>ij, ki se imenujejo<br />
poti leta (slika 8.4). Fotografije <strong>za</strong>jema z veliko hitrostjo, pri čemer ves čas<br />
snema področje neposredno pod letalom. Med <strong>za</strong>porednimi fotografijami je ponavadi<br />
50- do 60-odstotno prekrivanje, s čimer je dosežena popolna pokritost poti leta <strong>in</strong> hkrati<br />
omogočeno stereoskopsko gledanje. Zaporedne fotografije namreč na iste dele površja<br />
gledajo pod različnimi koti. Z uporabo posebne naprave, ki se imenuje stereoskop, lahko<br />
opazujemo trirazsežne poglede površja oziroma tako imenovani stereo model. Stereoskopija<br />
je eden najpogostejših nač<strong>in</strong>ov uporabe letalskih fotografij.<br />
Fotografije so najbolj uporabne, kadar želimo visoko prostorsko natančnost <strong>in</strong> ne<br />
potrebujemo veli<strong>ke</strong> spektralne ločljivosti. Ta je namreč pri fotografijah, tako barvnih<br />
kot črno-belih, praviloma precej slabša kot pri elektronskih s<strong>ke</strong>nerjih. <strong>In</strong>terpretacijo<br />
fotografij ponavadi izvajajo izurjeni <strong>in</strong>terpretatorji. Poleg tega jih lahko s<strong>ke</strong>niramo, to<br />
je pretvorimo v digitalno obliko, <strong>in</strong> obdelujemo z računalniki (poglavja 13 do 18).<br />
Geometrijo navpičnih snemanj zelo dobro poznamo, <strong>za</strong>to je mogoče na fotografijah<br />
izvajati natančne meritve. Znanost, ki proučuje <strong>in</strong> obdeluje metode merjenj dimenzij<br />
predmetov na perspektivnih fotografskih <strong>in</strong> digitalnih posnetkih, se imenuje fotogrametrija.<br />
Z njo z opazovanjem dveh ali več posnetkov, narejenih iz različnih točk, pridobimo<br />
trirazsežne koord<strong>in</strong>ate predmeta. Fotogrametrijo uspešno <strong>in</strong> v veliki meri uporabljamo<br />
že od prvih letalskih fotografij pri topografs<strong>ke</strong>m kartiranju, v arhitekturi, gradbeništvu,<br />
geologiji, arheologiji ...<br />
Pri večslikovni ali večspektralni fotografiji uporabljamo sistem z več lečami <strong>in</strong> različnimi<br />
komb<strong>in</strong>acijami filmov. Tako lahko <strong>za</strong>jemamo fotografije istočasno v različnih<br />
spektralnih območjih. Prednost večslikovnih kamer je njihova zmožnost <strong>za</strong>znavanja <strong>in</strong><br />
<strong>za</strong>pisovanja odbitega valovanja v različnih pasovih valovnih dolž<strong>in</strong>. Tako lahko bolje ločimo<br />
<strong>in</strong> prepoznavamo predmete na površju. Seveda pa je hkratna anali<strong>za</strong> več letalskih<br />
fotografij lahko precej <strong>za</strong>pletena.<br />
58
Change language