daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

20 Primeri uporabe
snetka in modela višin transformiran (razpačen) v državni koordinatni sistem. Izdelek
je v metričnem smislu enak linijskemu načrtu ali karti. Poleg tega so podatki cikličnega
snemanja osnovni vir za zajem podatkov za različne topografske karte, v zadnjem času
predvsem državne topografske karte v merilu 1 : 5000 (DTK 5) in 1 : 50 000 (DTK 50).
Z uporabo stereoparov se določajo trirazsežni prostorski položaj posameznih objektnih
tipov na teh kartah, poleg tega pa se uporabijo tudi za določitev tematskih atributov
(Duhovnik, 2005; Petrovič, 2006).
Večspektralni satelitski posnetki so primerni predvsem za tematsko kartiranje, na
primer pokrovnosti, temperature tal, vegetacije, stopnje poseljenosti in podobno. Uporabljamo
pa jih tudi kot vir podatkov za topografsko kartiranje manjšega merila. Posnetki
satelita SPOT, na primer, so primerni za ustvarjanje satelitskih ortopodob in
izdelavo kart merila 1 : 50 000 in manj ... Za izdelavo ortopodob so na voljo tudi visokoločljive
podobe satelitov IKONOS, QuickBird, OrbView-3, in EROS-1A (Kokalj et al.,
2006). Slednje z metrsko ločljivostjo že posegajo do natančnosti, ki jo dosega letalska
fotografija (slika 20.2).
20.2 Izdelava digitalnih modelov višin
Digitalni model višin (DMV) je eden najpomembnejših podatkovnih slojev v analizah z
geografskimi informacijskimi sistemi. Načini izdelave modelov višin so se sčasoma spreminjali.
Še vedno je najbolj v rabi klasična metoda izdelave modelov z interpolacijo, na
primer podatkov iz plastnic in značilnih točk, zajetih s topografskih kart, ali pa vseh
razpoložljivih višinskih podatkov. Že nekaj časa se uporablja tudi letalska fotografija,
katere tehnologijo so prenesli tudi na področje optičnih in radarskih satelitskih sistemov
(Triglav Čekada, 2004). Razvoj kinematičnih sprejemnikov GPS in inercialnih navigacijskih
sistemov (INS) je olajšal letalsko fotogrametrijo, hkrati pa omogočil tudi razvoj
lidarskega snemanja. Lidar je trenutno najbolj natančna tehnika za izdelavo modelov
višin.
Prvi poskusi izdelave DMV iz podob daljinskega zaznavanja v Sloveniji so bili omejeni
na manjša območja. Sistematična izdelava se je začela s projektom digitalnega
ortofota DOF 5. Ob izdelavi slednjega se je namreč z metodo avtomatskega slikovnega
ujemanja zajemal tudi višinski model DMR 25 (Kosmatin Fras, 2004). Žal pa je izdelava
ortoforta potekala več kot deset let (konec leta 2002 je bila Slovenija pokrita v
celoti), zaradi česar so bili izdelani modeli nehomogeni in zelo različne kakovosti. Pri
uporabi več »listov« DMR 25 hkrati pride do znatnih odstopanj na robovih.
Bolj homogena in precej hitreje izdelana sta bila modela višin, ki sta ju naročila
Ministrstvo za obrambo in podjetje Mobitel. Francosko podjetje SPOT Image je v času
od leta 1995 do 1999 izdelalo DMV z ločljivostjo 20 m iz stereo satelitskih posnetkov
SPOT. Model zajema Slovenijo in približno stokilometrski pas okrog nje, pri obdelavi
pa so bili narejeni tudi ortofoto posnetki ločljivosti 10 m (Logar, 2000). Za potrebe
načrtovanja omrežja mobilnih komunikacij pa je Znanstvenoraziskovalni center SAZU s
tehniko radarske interferometrije izdelal InSAR DMV 25 z ločljivostjo 25 m (slika 20.3).
Model je kot vir uporabil radarske satelitske posnetke ERS-1 in 2 iz obdobja med 1995
in 1999, zajel pa je Slovenijo in 25-kilometrski obmejni pas. Sama obdelava je bila
opravljena leta 1999 v manj kot pol leta (Oštir et al., 2000). Do leta 2006 je bil InSAR
DMV 25 najbolj natančen in statistično homogen model za območje celotne države.
192