daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

4 Interakcija z atmosfero
Elektromagnetno valovanje na poti od vira do senzorja potuje skozi atmosfero (slika 4.1).
Pot opravi enkrat, če opazujemo lastno sevanje zemeljskega površja, oziroma dvakrat,
kadar opazujemo odbito valovanje (Sonca ali umetnega vira). Pri tem pride do interakcije,
ki je odvisna od sestave ozračja, predvsem velikosti delcev, in valovne dolžine
valovanja. V nadaljevanju si bomo ogledali načine sodelovanja valovanja z ozračjem
in opisali dele elektromagnetnega spektra, ki jih atmosfera prepušča in jih zato lahko
uporabimo pri daljinskem zaznavanju.
Atmosfera ali ozračje je plinast plašč okoli Zemlje, ki oslabi in vpije Sončevo ali
kozmično sevanje. Atmosfera vsebuje 77 % dušika, 21 % kisika, 0,93 % argona, 0,03 %
ogljikovega dioksida, ozon, vodno paro, prašne delce ... Kemična sestava zraka se od
morske gladine do velikih višin načeloma ne spreminja bistveno, zato pa se spreminja
gostota (vsakih 5000 metrov se gostota prepolovi). Plasti atmosfere so prikazane v
tabeli 4.1.
Plast Višina (km)
Troposfera 0–12 (8 nad poli do 16 nad ekvatorjem)
Stratosfera 12–50 (v tej plasti je ozonska plast)
Mezosfera 50–80
Termosfera 80–650 (v tej plasti je ionosfera)
Eksosfera 650–
Tabela 4.1: Plasti atmosfere.
Trdni delci, molekule plinov in tekočin v atmosferi, vplivajo na vpadno valovanje.
Glavni načini delovanja ozračja na prehajajoče valovanje so:
• sipanje,
• absorpcija in
• lom.
4.1 Sipanje
Do sipanja pride, ko valovanje pade na delce, na primer prah, ali velike plinske molekule
v ozračju. Pri tem se smer valovanja spremeni (slika 4.2). Jakost sipanja je odvisna od
25