daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Tudi pas; območje valovnih dolž<strong>in</strong> v elektromagnetnem<br />
spektru, ki ga opazuje posamezni<br />
detektor. Sodobni senzorji dalj<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>ga <strong>za</strong>znavanja<br />
praviloma snemajo v več kanalih <strong>in</strong><br />
ustvarjajo večspektralne podobe.<br />
Glej tudi detektor, podoba, spektralna ločljivost,<br />
hiperspektralni s<strong>ke</strong>ner, večspektralni<br />
s<strong>ke</strong>ner<br />
karta<br />
map<br />
Tudi zemljevid; je znakovna slika geografs<strong>ke</strong><br />
resničnosti, ki prikazuje izbrane objekte ali<br />
lastnosti <strong>in</strong> je rezultat ustvarjalnega dela avtorja,<br />
namenjena uporabi, kjer so bistveni prostorski<br />
odnosi. Gre <strong>za</strong> prikaz objektov, pojavov<br />
ali njihovih lastnosti na površ<strong>in</strong>i Zemlje<br />
ali drugih nebesnih teles. Prikaz je pomanjšan<br />
v določenem merilu, pogojno posplošen,<br />
pojasnjen s kartografskimi znaki <strong>in</strong> matematično<br />
konstruiran v določeni ravn<strong>in</strong>ski projekciji.<br />
Karte delimo na splošne geografs<strong>ke</strong> <strong>in</strong><br />
temats<strong>ke</strong> – prve enakovredno prikazujejo prostor<br />
z naravnimi (relief, vodovje, pokritost)<br />
<strong>in</strong> zgrajenimi (naselja <strong>in</strong> objekti, prometnice,<br />
meje) objekti <strong>in</strong> pojavi, medtem ko druge<br />
prikazujejo <strong>in</strong> analizirajo poudarjeno <strong>in</strong> podrobneje<br />
eno ali več vseb<strong>in</strong> splošne geografs<strong>ke</strong><br />
karte, ali pojave, ki jih slednje ne prikazujejo.<br />
Topografs<strong>ke</strong> karte so splošne geografs<strong>ke</strong> karte<br />
v velikih merilih (do 1 : 200 000).<br />
kartografija<br />
cartography<br />
Kartografija je znanost o zgodov<strong>in</strong>i, nač<strong>in</strong>ih<br />
prika<strong>za</strong>, izdelavi, oblikovanju, uporabi <strong>in</strong> vzdrževanju<br />
kart <strong>in</strong> ostalih kartam sorodnih prikazov.<br />
Glej tudi karta<br />
Keplerjevi elementi<br />
Keplerian elements<br />
Nabor šestih neodvisnih konstant, ki določajo<br />
tirnico. Vrednosti Keplerjevih elementov določajo<br />
elipso ali hiperbolo, njeno usmerjenost<br />
<strong>in</strong> položaj satelita.<br />
Glej tudi Keplerjevi <strong>za</strong>koni<br />
Keplerjevi <strong>za</strong>koni<br />
Kepler’s laws<br />
Eksperimentalno pridobljeni <strong>za</strong>koni, ki opisujejo<br />
gibanje planetov okoli Sonca. Na osnovi<br />
Term<strong>in</strong>ološki slovar<br />
meritev jih je <strong>za</strong>pisal nemški astrolog, astronom<br />
<strong>in</strong> matematik Johannes Kepler. Keplerjevi<br />
<strong>za</strong>koni so:<br />
1. planet se okoli Sonca giblje po elipsi, tako<br />
da je Sonce v enem od gorišč elipse;<br />
2. zveznica med Soncem <strong>in</strong> planetom opiše v<br />
enakih časih ena<strong>ke</strong> plošč<strong>in</strong>e;<br />
3. količnik kvadrata periode <strong>in</strong> kuba veli<strong>ke</strong><br />
polosi elipse je <strong>za</strong> vse planete enak.<br />
Keplerjevi <strong>za</strong>koni ne veljajo le <strong>za</strong> gibanje planetov<br />
okoli Sonca, ampak splošno <strong>za</strong> kroženje<br />
lažjega telesa okoli dosti težjega telesa, na primer<br />
satelita okoli planeta.<br />
Glej tudi Newtonovi <strong>za</strong>koni<br />
klasifikacija<br />
classification<br />
Eden najpomembnejših korakov pri obdelavi<br />
<strong>dalj<strong>in</strong>sko</strong> <strong>za</strong>znanih podob, ki predstavlja pove<strong>za</strong>vo<br />
med dalj<strong>in</strong>skim <strong><strong>za</strong>znavanje</strong>m <strong>in</strong> geografskimi<br />
<strong>in</strong>formacijskimi sistemi. S klasifikacijo<br />
iz rastrs<strong>ke</strong> podobe dobimo kvantitativen sloj,<br />
ki ga lahko uporabimo v anali<strong>za</strong>h. Pri klasifikaciji<br />
gre <strong>za</strong> prepoznavanje predmetov na<br />
zemeljski površ<strong>in</strong>i na osnovi njihovih – praviloma<br />
spektralnih – lastnosti.<br />
Glej tudi nadzorovana klasifikacija, nenadzorovana<br />
klasifikacija, predmetno usmerjena klasifikacija<br />
koherenca<br />
coherence<br />
Absolutna vrednost normaliziranega korelacijs<strong>ke</strong>ga<br />
koeficienta para posnetkov. V primeru,<br />
da je enaka ena, so faze med obema posnetkoma<br />
povsem »pove<strong>za</strong>ne«, kadar pa je njena<br />
vrednost nič, med njimi ni popolnoma nobene<br />
»zveze«.<br />
Glej tudi <strong>in</strong>terferometrija<br />
koherentni odbojnik<br />
coherent scatterer<br />
Preprosta ali <strong>za</strong>pletena površ<strong>in</strong>a (na primer<br />
kotni odbojnik), pri kateri so odbita valovanja<br />
med seboj koherentna <strong>in</strong> tvorijo močnejši<br />
signal, kot bi ga dobili pri sipanju na difuzni<br />
površ<strong>in</strong>i.<br />
Glej tudi razpršeni odboj, zrcalni odboj, koherenca<br />
kompleksno število<br />
complex number<br />
Število z realnim <strong>in</strong> imag<strong>in</strong>arnim delom, ki ga<br />
209
Change language