16.08.2013 Views

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

14 Vizualna <strong>in</strong>terpretacija<br />

absorpcijo. Ton je glavni element <strong>za</strong> ločevanje med različnimi predmeti <strong>in</strong> pojavi.<br />

Njegovo sprem<strong>in</strong>janje omogoča tudi opazovanje obli<strong>ke</strong>, teksture <strong>in</strong> vzorca predmetov.<br />

Oblika opisuje splošno zgradbo oziroma oris posameznih predmetov (slika 14.1 b).<br />

Pogosto predstavlja najpomembnejši element <strong>in</strong>terpretacije. Ostri robovi <strong>in</strong> pravilne<br />

obli<strong>ke</strong> ponavadi predstavljajo urbane ali kmetijs<strong>ke</strong> površ<strong>in</strong>e, medtem ko so naravni<br />

elementi, na primer gozdni robovi, bolj nepravilnih oblik. Pravilne obli<strong>ke</strong> v naravi so<br />

praviloma rezultat človekove dejavnosti.<br />

Velikost predmetov na podobi je pove<strong>za</strong>na z merilom (slika 14.1 c). Pri <strong>in</strong>terpretaciji<br />

je pomembno poznavanje tako absolutne kot tudi relativne velikosti. Absolutna velikost<br />

omogoči natančno določitev razsežnosti predmeta, zelo pomembno <strong>za</strong> <strong>in</strong>terpretacijo pa<br />

je določiti tudi njegovo relativno velikost glede na druge predmete na podobi. Že bežna<br />

ocena velikosti <strong>in</strong>terpretacijo usmeri v pravo smer <strong>in</strong> hitreje <strong>za</strong>gotovi rezultate. Tako,<br />

recimo, <strong>in</strong>terpretator sklepa, da majhne stavbe pomenijo bivalne objekte, veli<strong>ke</strong> pa<br />

tovarne ali druge poslovne objekte.<br />

Vzorec ustvarja prostorska razporeditev predmetov (slika 14.1 d). Ponavljanje podobnih<br />

tonov <strong>in</strong> tekstur ustvari jasen <strong>in</strong> razločen vzorec. Sadovnjaki, na primer, imajo<br />

drevesa v enakomernih razmikih <strong>in</strong> pravilni »mreži«, v gozdu pa so ta razporejena naključno.<br />

Naselja imajo pogosto geometrijsko razporeditev ulic <strong>in</strong> hiš, ki je še posebej<br />

značilna <strong>za</strong> načrtno urbani<strong>za</strong>cijo.<br />

Tekstura je značilna razporeditev <strong>in</strong> frekvenčno sprem<strong>in</strong>janje tona na posameznih<br />

območjih podobe (slika 14.1 e). Grobe teksture vsebujejo znatno sprem<strong>in</strong>janje sivih<br />

vrednosti, ki se menjajo na majhnih razdaljah, to je z veliko frekvenco. Po drugi strani<br />

pa se mehkim ali gladkim teksturam toni le malo sprem<strong>in</strong>jajo. Meh<strong>ke</strong> teksture so praviloma<br />

posledica enakomernih, gladkih površ<strong>in</strong>, na primer polj, asfalta <strong>in</strong> travnikov.<br />

Predmeti z močno razgibano <strong>in</strong> nepravilno površ<strong>in</strong>o, na primer gozdne krošnje, imajo<br />

precej živahno sprem<strong>in</strong>janje tonov ali grobo teksturo. Tekstura je eden najpomembnejših<br />

elementov <strong>za</strong> ločevanje predmetov na radarskih podobah.<br />

Sence so prav tako v veliko pomoč pri <strong>in</strong>terpretaciji (slika 14.1 f). Podajajo namreč<br />

podat<strong>ke</strong> o viš<strong>in</strong>i <strong>in</strong> viš<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>m profilu predmetov, kar olajša njihovo prepoznavanje.<br />

Za predmete z enakim tlorisom na navpičnem posnetku lahko na osnovi dolž<strong>in</strong>e<br />

sence določimo viš<strong>in</strong>o <strong>in</strong> s tem obliko. Seveda sence <strong>in</strong>terpretacijo tudi otežujejo ali<br />

celo onemogočajo. V njihovem območju so namreč predmeti mnogo slabše vidni ali v<br />

primeru radarskih posnetkov celo nevidni. Po drugi strani sence s pridom uporabljamo<br />

pri poudarjanju <strong>in</strong> določanju topografije, še posebej pri radarskih podobah.<br />

Pove<strong>za</strong>va upošteva medsebojna razmerja med opazovanim predmetom <strong>in</strong> drugimi<br />

prepoznanimi predmeti ali pojavi v njegovi okolici (slika 14.1 g). Opazovanje lastnosti,<br />

ki jih povezujemo z določenimi predmeti, je pomemben del <strong>in</strong>terpretacije podob. Tako<br />

lahko, na primer, poslovne objekte povežemo z bliž<strong>in</strong>o pomembnih prometnic, bivalna<br />

naselja pa s šolami, igrišči <strong>in</strong> športnimi objekti. Sorodno lahko <strong>za</strong>liv, različna plovila<br />

<strong>in</strong> spremljevalne stavbe povežemo z mar<strong>in</strong>o, kar na osnovi prepoznave posameznih<br />

elementov ne bi bilo mogoče.<br />

Vprašanja<br />

1. Kateri so osnovni elementi vizualne <strong>in</strong>terpretacije podob?<br />

2. Opiši pomen posameznih elementov.<br />

121

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!