daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
15 Predobdelava podob<br />
Podatki, <strong>za</strong>znani iz satelita ali letala, vsebujejo nepravilnosti <strong>in</strong> pomanjkljivosti, ki<br />
jih želimo odstraniti pred nadaljnjo obdelavo. Veliko popravkov opravijo že v sprejemni<br />
postaji, precej pa jih mora opraviti vsak uporabnik podob sam. Ker gre pri<br />
tem <strong>za</strong> operacije, ki se izvajajo pred nadaljnjo obdelavo, to je izboljšanjem, analizo <strong>in</strong><br />
<strong>in</strong>terpretacijo, govorimo o predobdelavi podob. V naslednjih razdelkih bomo obravnavali<br />
najpomembnejše kora<strong>ke</strong> predobdelave, <strong>in</strong> sicer odpravo napak v delovanju senzorjev,<br />
geometrijs<strong>ke</strong> poprav<strong>ke</strong> <strong>in</strong> registracijo, atmosfers<strong>ke</strong> poprav<strong>ke</strong>, poprav<strong>ke</strong> osvetlitve <strong>in</strong><br />
vpliva terena ter kalibracijo podatkov.<br />
Kateri postopki spadajo v predobdelavo, je odvisno od nač<strong>in</strong>a uporabe podatkov.<br />
Če želimo, na primer, ustvariti natančno vegetacijsko karto, potem so geometrijski<br />
popravki zelo pomembni. Ko pa nas <strong>za</strong>nima samo prisotnost ali odsotnost določene<br />
rastl<strong>in</strong>s<strong>ke</strong> vrste <strong>in</strong> je dovolj vizualna <strong>in</strong>terpretacija, so tovrstni popravki nepotrebni.<br />
V tem poglavju se bomo ukvarjali z najpogostejšimi postopki geometrične, atmosfers<strong>ke</strong><br />
<strong>in</strong> radiometrične korekcije. Pri podobah dalj<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>ga <strong>za</strong>znavanja se lahko srečamo<br />
z manjkajočimi podatki, na primer posameznimi piksli ali celotnimi vrsticami. Prečni<br />
senzorji <strong>za</strong>jemajo podat<strong>ke</strong> z več detektorji, ki niso povsem umerjeni, <strong>za</strong>to na njih opazimo<br />
pojav prog. Še pomembnejše je vpenjanje posnetkov v koord<strong>in</strong>atni sistem ali<br />
georeferenciranje podob. Več<strong>in</strong>a uporabnikov namreč podat<strong>ke</strong> dalj<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>ga <strong>za</strong>znavanja<br />
primerja z drugimi kartografskimi podatki ali jih vključi v geografski <strong>in</strong>formacijski sistem<br />
(GIS). Pri geometrijskih popravkih lahko upoštevamo model snemalnega sistema<br />
ali pa opravimo transformacijo na osnovi kontrolnih točk. Radiometrični popravki pa<br />
so potrebni <strong>za</strong>radi sprememb v osvetlitvi scene <strong>in</strong> šuma senzorjev. Opraviti jih je treba,<br />
če želimo primerjati podobe, <strong>za</strong>jete ob različnih časih ali z različnimi senzorji. V postopku<br />
skušamo pogosto podat<strong>ke</strong> pretvoriti v poznano absolutno odbojnost ali jih z<br />
drugimi besedami kalibrirati, s čimer omogočimo primerjavo podatkov. Z atmosferskimi<br />
popravki pa skušamo odstraniti vpliv ozračja, predvsem sipanja <strong>in</strong> absorpcije, na<br />
valovanje.<br />
Vsak izmed popravkov je odvisen od izbranega senzorja, platforme, ki je bila uporabljena<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>jem podatkov, <strong>in</strong> od pogojev med samim <strong>za</strong>jemom. Navedeni postopki<br />
ne vključujejo vseh tehnik predobdelave, poleg tega pa praviloma ne uporabimo vseh.<br />
15.1 Odprava napak v delovanju senzorjev<br />
Pri delovanju elektronskih s<strong>ke</strong>nerjev prihaja do napak. Opazimo lahko, na primer,<br />
manjkajoče vrstice (delno ali v celoti). Pri tem gre <strong>za</strong> okvaro samega senzorja ali pa <strong>za</strong><br />
123
Change language