daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

4.2 Absorpcija
Slika 4.3: Rayleighovo sipanje močneje vpliva na krajše valovne dolžine kot na daljše.
Ker je pot žarkov skozi atmosfero ob vzhodu in zahodu daljša, je sipanje modre svetlobe
bolj izrazito in Sonce je zato videti rdeče barve.
intenzivno (slika 4.3). Skozi atmosfero pridejo v glavnem daljše valovne dolžine (rdeča
svetloba), zato je Sonce takrat videti rdeče.
Miejevo sipanje se pojavi, kadar so delci v atmosferi približno enako veliki kot je
valovna dolžina vpadlega valovanja. Najpogostejši vzroki za to sipanje so prah, cvetni
prah, dim in vodna para. Miejevo sipanje v primerjavi z Rayleighovim močneje vpliva
na daljše valovne dolžine. Značilnost tovrstnega sipanja je usmerjenost, saj je najbolj
izrazito v smeri vpada valovanja (torej naprej), še posebej pri večjih delcih. Pojavi se
predvsem v nižjih plasteh atmosfere, kjer so večji delci tudi pogostejši. Miejevo sipanje
je najbolj močno v času oblačnosti. Zaradi tovrstnega sipanja so oblaki in megla videti
beli, ker se modra, zelena in rdeča svetloba sipajo približno enako.
Zadnji sipalni mehanizem je neselektivno sipanje, ki se pojavi, kadar so delci, na katerih
sipanje poteka, mnogo večji od valovne dolžine valovanja. Povzročajo ga predvsem
vodne kapljice in veliki prašni delci. Neselektivno sipanje je ime dobilo zaradi dejstva,
da na vse valovne dolžine vpliva približno enako. Do tovrstnega sipanja pride predvsem
v nižjih plasteh ozračja, na meglicah (smogu), ki so zaradi neodvisnosti sipanja
od valovne dolžine videti sive.
4.2 Absorpcija
Naslednji pojav, da katerega pride med potovanjem elektromagnetnega valovanja skozi
atmosfero, je absorpcija (slika 4.4). Pri absorpciji molekule v ozračju absorbirajo energijo
različnih valovnih dolžin. Ozon, ogljikov dioksid in vodna para med vsemi sestavinami
ozračja najmočneje absorbirajo svetlobo.
Ozon absorbira ultravijolično svetlobo, ki je najbolj škodljivi (za večino živih bitij)
del Sončevega sevanja. Brez zaščitnega plašča ozona bi se naša koža v stiku z vpadno
svetlobo opekla, večina živih bitij pa sevanja ne bi preživela. Ultravijolična svetloba
povzroča spremembe genskega materiala v celicah. Te so večinoma škodljive in celo
smrtno nevarne, vendar pa včasih povzročijo tudi koristne mutacije živih bitij.
Ogljikov dioksid je znan kot plin tople grede. Razlog za to je njegova velika zmožnost
absorpcije elektromagnetnega valovanja v območju infrardeče svetlobe – to je v delu,
povezanem s termičnim sevanjem. Ogljikov dioksid zadržuje »toploto« v atmosferi, s
27