daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
9.2 Umetno odprt<strong>in</strong>ski radar<br />
Slika 9.2: S premikanjem nosilca <strong>in</strong> s tem odtisa na površ<strong>in</strong>i ustvarimo radarsko podobo.<br />
Na sliki je slovenska obala <strong>in</strong> Tržaški <strong>za</strong>liv.<br />
smeri (pravokotno na smer leta). Manjša ko je šir<strong>in</strong>a impul<strong>za</strong> oziroma krajši ko je ta,<br />
boljša je razdaljna ločljivost. Dolž<strong>in</strong>a antene vpliva na azimutno ločljivost (v smeri leta)<br />
– čim daljša je antena, tem boljša je ločljivost v tej smeri.<br />
9.2 Umetno odprt<strong>in</strong>ski radar<br />
Ker velikosti antene na satelitih <strong>in</strong> letalih ne moremo poljubno povečevati, uporabimo<br />
tehniko »navideznega« povečanja njene dolž<strong>in</strong>e. Umetno odprt<strong>in</strong>ski radar (synthetic<br />
aperture radar, SAR) s posebno tehniko iz razmeroma krat<strong>ke</strong> antene ustvari navidezno<br />
zelo dolgo. Pri tem sestavi več <strong>za</strong>porednih signalov (odbojev), ki jih radar sprejme med<br />
premikanjem v smeri leta. »Odprt<strong>in</strong>a« v tem primeru predstavlja celotno razdaljo, na<br />
kateri radar <strong>za</strong>znava energijo, odbito z zemeljs<strong>ke</strong>ga površja, <strong>in</strong> jo sestavlja v podobo.<br />
Umetno odprt<strong>in</strong>o dobimo torej s premikanjem realne odprt<strong>in</strong>e oziroma antene prek več<br />
<strong>za</strong>porednih položajev v smeri leta (slika 9.3).<br />
Med premikanjem radar na <strong>za</strong>porednih položajih oddaja impulze, ki jih sprejemna<br />
antena <strong>za</strong>znava <strong>in</strong> <strong>za</strong>pisuje. Ker se sistem premika glede na površje Zemlje, so<br />
odmevi <strong>za</strong>radi Dopplerjevega pojava frekvenčno premaknjeni. Frekvenca <strong>za</strong>znanega<br />
valovanja se poveča, ko se radar približuje tarči, <strong>in</strong> zmanjša, ko se od nje oddaljuje.<br />
Če premaknjena valovanja primerjamo z referenčnim signalom, to je tistim, ki ga radar<br />
oddaja, ugotovimo, kateri točki na površ<strong>in</strong>i ustre<strong>za</strong>jo. Ker iste dele opazujemo z več<br />
<strong>za</strong>porednimi impulzi, ustvarimo na ta nač<strong>in</strong> navidezno zelo dolgo anteno.<br />
Opisani postopek iskanja <strong>in</strong> združevanja odziva točk, pogosto ga imenujemo tudi obdelava<br />
SAR, samodejno izvajajo hitri računalniški sistemi, ponavadi takoj po sprejemu<br />
signala s satelita ali letala. Najtežje opravilo pri tem je pravilno določiti frekvenčni<br />
premik <strong>za</strong> vsak slikovni element, saj moramo zelo natančno poznati relativno gibanje<br />
senzorjev glede na tarčo. S tehnologijo umetno odprt<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>ga radarja danes ustvarijo<br />
največje število posnetkov, saj je <strong>za</strong>radi veli<strong>ke</strong> oddaljenosti to ed<strong>in</strong>i mogoč nač<strong>in</strong> pri<br />
67
Change language