daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...

(a) (b)
16.1 Človeški vid in barvni prostori
Slika 16.3: Barvna modela (a) RGB in (b) HSI (Wikipedia, 2006a).
green, blue ali rdeča, zelena, modra). Izhodišče kocke označuje črna barva, njene osi
pa ustrezajo posameznim osnovnim barvam. Vsako barvo lahko predstavimo s tremi
koordinatami, to je z njenim položajem v kocki. Beli barvi ustrezajo maksimalne vrednosti
rdeče, zelene in modre. Črti, ki povezuje izhodišče (črno) z maksimumom (belo),
ustrezajo različni odtenki sive barve. Idejo dodajanja posameznih barv izkorišča televizijski
zaslon (in na njem temelječi računalniški monitorji), ki s »prižiganjem« različno
obarvanih fosforescenčnih območij ustvarjajo barvno sliko.
Poleg modela RGB obstaja še nekaj drugačnih pogledov na naše zaznavanje barve.
Model HSI (hue, saturation, intensity oziroma barva, nasičenost in intenziteta) je človeški
predstavi bliže kot model RGB. Barvi ustreza valovna dolžina svetlobe, ki jo vidimo,
in torej podaja ime barve, na primer rdeča, modra, oranžna, turkizna ... Stopnjo čistosti
barve določa nasičenost, pri čemer je čista barva 100 odstotno nasičena. Intenziteta
pa je merilo za svetlost barve. Predstavitev modela HSI podaja dvojni stožec, ki je
prikazan na sliki 16.3 (b) 1 . Barvi ustreza kot na vrhnji ploskvi, pri čemer so osnovne
barve postavljene v oglišča šestkotnika (rdeča pri 0 ◦ , zelena pri 120 ◦ in modra pri 240 ◦ ).
Intenziteta je podana z osjo, ki je normalna na barvo, nasičenost pa predstavlja oddaljenost
od intezitetne osi. Popolnoma nasičene in najbolj intenzivne barve ležijo na
stranicah barvnega dvojnega stožca. Črna in sive barve, ki ležijo v koordinatnem izhodišču
oziroma vzdolž intenzitete, nimajo barve, njihova nasičenost pa je enaka nič.
Zaradi preprostosti in jasnosti barvnega modela RGB v daljinskem zaznavanju druge
modele – na primer CMYK ali CIE L*a*b*, pa tudi HSI – uporabljamo le izjemoma,
na primer pri združevanju podatkov pankromatskih in večspektralnih senzorjev.
Delovanje senzorjev daljinskega zaznavanja se nekoliko razlikuje od delovanja človeških
oči. S slednjimi barve vidimo zato, ker naše oči zaznajo celotni del vidnih
valovnih dolžin, možgani pa pridobljene informacije obdelajo in jih posredujejo kot različne
barve. Precej drugače bi bilo, če bi naše oko zaznalo samo del valovnih dolžin
oziroma več njihovih pasov. Tako namreč deluje večina senzorjev, ki jih uporabljamo
pri daljinskem zaznavanju. Informacije, ki jih pridobijo v ozkem spektralnem območju,
zaznajo in shranijo v kanal oziroma pas (channel, band).
1 Slika je nastala po predlogi, ki jo je pripravil Alexandre Van de Sande (Wikipedia, 2006a).
139