daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
daljinsko zaznavanje - In?titut za antropolo?ke in prostorske ?tudije ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
3.2 Spekter elektromagnetnega valovanja<br />
Pri tem je Planckova konstanta h = 6,626 10 −34 Js. Večja frekvenca (manjša valovna<br />
dolž<strong>in</strong>a) pomeni večjo energijo, manjša frekvenca (večja valovna dolž<strong>in</strong>a) pa manjšo<br />
energijo. Valovanje z daljšimi valovnimi dolž<strong>in</strong>ami je torej manj nevarno <strong>za</strong> živa bitja<br />
kot valovanje s krajšimi. Polovica energije valovanje je shranjena v električnem polju,<br />
druga polovica pa v magnetnem polju.<br />
3.2 Spekter elektromagnetnega valovanja<br />
Spekter elektromagnetnega valovanja je oznaka <strong>za</strong> celoten razpon valovnih dolž<strong>in</strong> oziroma<br />
frekvenc, ki jih lahko <strong>za</strong>jame elektromagnetno valovanje. Z oznako pojmujemo<br />
torej obseg valovanja, ki ga seva, odbija ali prepušča določeno telo. Najbolj poznana<br />
oblika elektromagnetnega sevanja je vidna svetloba, ki <strong>za</strong>jema zelo majhen del celotnega<br />
elektromagnetnega spektra. Večji <strong>in</strong> <strong>za</strong> <strong>dalj<strong>in</strong>sko</strong> <strong><strong>za</strong>znavanje</strong> pomembnejši del slednjega<br />
leži izven območja, ki ga <strong>za</strong>zna človeško oko.<br />
Slika 3.3: Spekter elektromagnetnega valovanja je zelo širok. Pri dalj<strong>in</strong>s<strong>ke</strong>m <strong>za</strong>znavanju<br />
uporabljamo njegov manjši del.<br />
Spekter elektromagnetnega valovanja lahko razdelimo v posamezne skup<strong>in</strong>e, ki imajo<br />
različno energijo, valovno dolž<strong>in</strong>o <strong>in</strong> frekvenco (slika 3.3). Meje med posameznimi deli<br />
elektromagnetnega spektra niso ostre, kljub temu pa lahko določimo nekaj skup<strong>in</strong> s<br />
podobnimi lastnostmi. Najbolj poznani del spektra je vidna svetloba, poleg tega pa<br />
so pomembni še radijski valovi, mikrovalovi, <strong>in</strong>frardeči valovi, ultravijolična svetloba,<br />
rentgenski žarki <strong>in</strong> žarki gama. Bolj vroča telesa ali delci, ki se gibljejo zelo hitro,<br />
ustvarjajo visokoenergijska valovanja (rentgenska svetloba <strong>in</strong> žarki gama), hladnejša<br />
telesa ali počasnejši delci pa nizko energijsko sevanje (radijsko valovanje).<br />
V območju dolgih valovnih dolž<strong>in</strong> (to je pri nizki frekvenci <strong>in</strong> energiji) srečamo<br />
najprej radijs<strong>ke</strong> valove. Ustvarjajo jih antene prave velikosti ali zvezde <strong>in</strong> pl<strong>in</strong>i v vesolju.<br />
Njihova valovna dolž<strong>in</strong>a je od nekaj 100 m do 1 mm. Radijs<strong>ke</strong> valove uporabljamo <strong>za</strong><br />
prenos podatkov, na primer pri televiziji ali mobilnih telefonih.<br />
Radijskim valovom sledijo mikrovalovi. Mikrovalovi <strong>za</strong>jemajo območje med približno<br />
1 m <strong>in</strong> 1 mm. Ustvarjajo jih klistroni <strong>in</strong> magnetoni, <strong>za</strong>nje pa je značilno, da jih<br />
23
Change language