diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...

Pavla BrilejDiplomsko delodružinsko življenje tako oblikovno kot vsebinsko spremenilo in lahko zasledimo naslednjotipologijo družin: dvostarševske družine, enostarševske družine, reorganizirane družine inrazširjene družine (Ule, Kuhar 2003).2.1.2.3 Monogamna patriarhalna družinaPredhodnica sodobne družine je monogamna patriarhalna družina, ki se je razvila že vsužnjelastniškem obdobju, utrdila pa se je zlasti v fevdalizmu. Monogamna patriarhalnadružina že velja za moderno družino. Za klasično patriarhalno družino je značilna popolnapodrejenost ženske moškemu in stroga stalnost zakonske zveze. Mož, oče je bil absolutnioblastnik nad življenjskimi usodami podrejenih, to je otrok in žena. Skrb za družino je biladodeljena ženski in s tem je morala biti tudi podrejena. Patriarhalna družina se je utrjevalazlasti pod vplivom cerkve, ki je poleg šole imela pomemben družbeni vpliv na družino.Njena funkcionalnost se je kazala v naravni in nujni podlagi za delovanje celotne družbe. Zrazvojem kapitalizma se je patriarhalna družina postopno spreminjala, tako po obsegukakor po vsebini odnosov (Jogan idr. 1986).2.1.2.4 Družina dvajsetega stoletjaV dvajsetem stoletju pride do upadanja konvencionalnih družin, kot poimenuje AnnOakley nuklearne družine (Haralambos 1999). Družbene spremembe, ki zajamejo tudiosvobajanje žensk, spremembe kulturnega okolja in načina delovanja šole, so privedle doalternativnih družinskih oblik kot so enostarševske družine in samohranilske družine,krušne – dopolnjene - družine, posvojiteljske družine, življenjske skupnosti brez»poročnega« lista z otrokom ali otroki… Meščanski zakon je izgubil monopol edinepovsem legitimne in legalne oblike skupnega življenja in spolnega razmerja (Sieder 1998).Od sedemdesetih let dalje se opaža trend upadanja želje po poroki, naraščanjeenostarševskih družin, del moških in žensk z otrokom živi skupaj z intimnim partnerjem, kisicer ni biološki oče otroku, vendar v dalj časa trajajočem skupnem življenju prevzamenaloge psihosocialnega roditelja za otroka (prav tam). Raznolikost ni več posledicaekonomskega neuspeha, ampak je posledica odločitev posameznika za različne vrstedružinskega življenja (Haralambos 1999).14