13.07.2015 Views

diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...

diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...

diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Pavla BrilejDiplomsko <strong>delo</strong>vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice na eni strani ter starši na drugi strani. Ali res obojistremijo <strong>za</strong> istim ciljem? Kako vidita odzivanje na pobude staršev strokovni delavki inkako starši ocenjujejo njuno odzivanje? Kaj se zdi pomembno pri komunikaciji enim in kajdrugim?V vzgojnem procesu je tudi otrok aktivni udeleženec, ki aktivira svojo okolje. »Zizražanjem svojih potreb <strong>za</strong>hteva od staršev in vzgojiteljev njihovo nenehno aktivnostpove<strong>za</strong>no z <strong>za</strong>dovoljevanjem teh potreb, pomoč pri <strong>za</strong>dovoljevanju oziroma podporo pritem.« (prav tam, str. 35). In ravno otrok je tisti povezovalni člen, <strong>za</strong>radi katerega setrudimo vzpostaviti komunikacijo s starši in s tem omogočamo <strong>za</strong>dovoljevati otrokovepotrebe v vseh <strong>za</strong> otroka pomembnih okoljih.2.6.1 Medsebojna dinamika v komuniciranjuKomunikacija v prvi vrsti pomeni znati govoriti in znati poslušati. V komunikacijskiproces vključujemo svoje telo, vrednote, pričakovanja, čutila, sposobnosti govorjenja -Satirjeva to imenuje celostni model komunikacije (Lepičnik Vodopivec 1996). Med staršiin vzgojiteljem poteka interakcijska veriga pri vsakdanjem prihodu v vrtec. Na eni strani jestarš s svojimi izkušnjami in čustvi, na drugi strani pa vzgojitelj, prav tako s svojimiizkušnjami in čustvi. Starš nosi v sebi namero in čustva, ki jih verbalno ali neverbalnoposreduje vzgojitelju. Vzgojitelj vidi le manifestativni segment vedenja na njemu značilennačin, ki je usklajen z njegovimi potrebami, izkušnjami, stilom, mišljenjem, razpoloženjem(prav tam). Bratanić (1991) znotraj tega procesa prepoznava naslednje stopnjeinterakcijske pove<strong>za</strong>nosti v komunikaciji:- fizična navzočnost, ki se izrazi z neverbalno komunikacijo, pri čemer je lahko notranjapove<strong>za</strong>nost različna;- akcijsko – reakcijsko komuniciranje na ravni vprašanje – odgovor, med udeležencemani notranje pove<strong>za</strong>nosti, gre predvsem <strong>za</strong> proces informiranja;- empatično komuniciranje - vživljanje v drugega, prilagajanje komunikacije tistemu, skomer komuniciramo, rezultat je informiranje in vplivanje;- dialog – obojestarsko empatično komuniciranje, udeleženca medsebojno vplivata drugna drugega, gre <strong>za</strong> obojestransko aktivnost, prilagodljivost in prožnost v odnosu. V55

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!