diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...

Pavla BrilejDiplomsko deloimeti vsi trije akterji možnost, da reflektirajo svoje ravnanje in ravnanje drugih, karpredstavlja tudi možnost vživljanja v potrebe drugega in prevzemanje njegove perspektive.Če ne dosežejo svojih pričakovanj in ciljev, imajo občutek ogroženosti. To sprožaobrambne mehanizme, ki lahko imajo za posledico umik iz komunikacije. Vzroke zaneuspeh, stalno nezadovoljstvo in napetost pa stalno pripisujejo drugim.Komunikacija med starši in strokovnim osebjem v vrtcu je mnogokrat odvisna odimplicitnih teorij posameznika o razumevanju otroka in njegovem načinu socializacije..»Implicitne teorije so individualne predstave o otroku in otroštvu, prepričanja o otrokovinaravi in razvoju ter iz tega izvedeni pristopi in načini ravnanja z otrokom in pričakovanjao pomembnih ciljih, dejavnostih npr. v vrtcu, šoli« (Veljeskov v Marjanovič idr. 2004b,str. 77). Razumevanje otroka in njegovega načina socializacije pa ima izvor v kulturnemkontekstu družine ter od izkušenj posameznega starša, na primer v zvezi z družino,starševsko vlogo, pojmovanjem samega sebe v družini (prav tam). Na osnovi tega si staršoblikuje neka tiha pričakovanja, ki jih jasno izrazi ali pa tudi ne.Na drugi strani imamo implicitne teorije vzgojitelja, ki se oblikujejo v procesuizobraževanja in predvsem pod vplivom neposrednih praktičnih izkušenj. Izhodiščesubjektivnih pojmovanj so gotovo prevladujoči pogledi na otroštvo v družbi določenegaprostora in časa, ki neposredno ali posredno vplivajo na izkušnje in znanja vzgojiteljice inožjega okolja, v katerem vzgojiteljica živi in dela (Batistič Zorec 2005). Po definiciji M.Pešić osebne teorije vzgojiteljic zajemajo vrednote, znanja in prepričanja o naravi inrazvoju otroka ter iz tega izvedene cilje vzgoje in stališča o mogočih in ustreznih načinihdoseganja teh ciljev (prav tam, str. 26). Vsakodnevna komunikacija s starši je ena odnenačrtovanih situacij in zahteva od vzgojitelja, da se vsak trenutek odloči, pogosto brezčasa za tehtanje argumentov, zato v takih primerih ravna avtomatično in rutinsko. »Skoziprakso se nenehno prepletajo rutinske reakcije in reflektirana vedenja, ki povzročajo, da jevzgoja kompleksen in mnogokrat tudi konflikten proces.« (Batistč Zorec 2005, str. 25).Enako pa bi lahko rekli za komunikacijo s starši. Razlike v stališčih, gledanjih,pojmovanjih med starši in vzgojiteljem glede vzgoje v vrtcu, lahko privedejo donesporazumov. Kakšno pot reševanja bomo ubrali kot strokovni delavci, pa je odvisnopredvsem od usposobljenosti vzgojitelja za komuniciranje ter od njegove identitete, kot joimenuje Brajša, katere osnovni instrument je interpersonalna komunikacija (Brajša 1993).53