diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...

Pavla BrilejDiplomsko deloDružina in vrtec sta sistema, ki se ukvarjata z oblikovanjem otrokove celovite osebnosti vprocesu primarne socializacije. Oba sistema sta v medsebojni interakciji in komunikaciji,ki potekata različno intenzivno in na različnih ravneh, razpeta sta med preteklostjo,sedanjostjo in prihodnostjo. Glede na to, da se vzgojne in izobraževalne naloge družine invrtca močno prepletajo in povezujejo, je širši in temeljit pogled v oblike in možnostisodelovanja med družino in vrtcem smiseln, pomembnost tega pa se izkazuje zuresničevanjem osnovnega pedagoškega načela, ki pravi, »da je moč vzgojnoizobraževalnegaučinka povezana s sposobnostjo usklajevanja vzgojnih dejavnikov«(Kroflič 1997b, str. 75).Soustvarjanje življenja v vrtcu, ki zajema udeležbo staršev, otrok, vzgojnega osebja,vodstvo vrtca in vseh zaposlenih v vrtcu, je nova oblika sodelovanja, ki hkrati dajemožnost odločanja in sprejemanja odgovornosti. To je nova naloga tega tisočletja, ki se jemoramo še naučiti. Naučimo pa se je lahko, če nove veščine preizkušamo, vadimo dialogin sodelujemo, skratka, ustvarjamo nov način komunikacije (Čačinovič Vogrinčič 2004).Lahko bi rekli, da ta naloga vsebuje načine sodelovanja, ki bi jih naj z novim pristopomprivzgajali že otrokom in sicer zahteva od udeležencev tiste osebnostne potenciale, kiomogočajo vzpostavitev pozitivnega odnosa, iskanje skupnih interesov, ohranjanjeavtonomnosti in sprejemanje odgovornosti.S poudarjanjem pomena sodelovanja med starši in vzgojitelji so se v našem prostoru začelaprizadevanja po vzpostavitvi partnerskih odnosov med njimi. Partnerstvo je po mnenjuMaleševe tisti odnos med vzgojitelji in starši, »v katerem si oboji enakopravno delijoinformacije, cilje in obveznosti, vezane na vzgojno-izobraževalno delo, v katerem imajooboji aktivno vlogo pri vzpodbujanju otrokovega razvoja, v katerem so oboji odgovorni zaotrokov razvoj in v katerem imajo oboji pravice in dolžnosti.« (Lepičnik Vodopivec 2006,str. 17). Partnerski odnos daje več pravic in hkrati več odgovornosti. Nekateri starši ga neželijo vzpostaviti, prav tako nekatere vzgojiteljice ne zmorejo vzpostaviti partnerski odnoss starši. Na osnovi pedagoških izkušenj menim, da sodelovanja, ki zahtevajo velikoosebnega vključevanja vzgojiteljev in vnašanje inovativnih prijemov, pri nas še nisozaživela v polni meri. V naši sredini srečam nekaj dobrih primerov neformalnega srečanja,ne bi pa mogla reči, da že obvladamo takšno komunikacijo s starši, ki bi omogočalapartnerski odnos - ob upoštevanju avtonomije, pri čemer bi bili starši aktivni udeleženci in8