diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...

Pavla BrilejDiplomsko delo2.3 POMEN VRTCA ZA DRUŽINO2.3.1 Od varstvene vloge do koncepta možnosti dopolnjevanja družinskevzgoje2.3.1.1 Vrtci konec devetnajstega stoletja in v začetku dvajsetega stoletja in njihovavlogaPomen vrtca se je skozi različna obdobja spreminjal.Vrtci so se začeli pojavljati konec 19.in v začetku 20.stol., ko je šel trend v smeri mononuklearne družine in hkrati se pojavi vsevečja zaposlenost staršev. Zaradi tega imajo starši manj časa za vzgojo lastnih otrok.Zaprta družina otroku ne more nuditi vsega, zato vrtec pridobiva na pomenu. Sto let nazajje imel vrtec absolutno primarno vlogo – varstveno vlogo. V prvih dveh desetletjihdvajsetega stoletja so bili v vrtcih najpomembnejši cilji učenje navad in priprava na šolo.Watsonovo stališče, da »tri četrtine mater ne zna vzgajati«, pa je vplivalo na drugačnoprepričanje, in sicer, da je v vrtcih potreben bolj znanstven pristop. Prednostna naloga vrtcatega časa je bila socializacija otrok (Batistič Zorec 2003). Otrok doživi ob prehodu izdružine v zunanje institucionalno okolje stik z družbo, kulturo. Oblikuje se ideja, da jevrtec namenjen korekciji, za nadomestilo primanjkljaja družinske vzgoje – korektivnavloga vrtca.2.3.1.2 Vrtci v šestdesetih in sedemdesetih letih in njihov namenV začetku 60-ih se je v razvojni psihologiji vedno bolj uveljavljalo spoznanje opomembnosti zgodnjega učenja in socializacije v skupini za otrokov razvoj (prav tam). Takorak je skušal predhodno tezo nekoliko omiliti. Pravijo, da otroka ni potrebno popravljati,vrtec mora nuditi tisto, kar v določenem kulturnem okolju manjka – trend kompenzacije. Vtem času se je na vrtce gledalo tudi kot na prostor, kjer je moč zgodaj odkriti motnje vrazvoju in nanje preventivno vplivati. Rezultati več eksperimentalnih programovtakratnega časa so pokazali, da kakovostni predšolski programi pripomorejo kintelektualnemu napredku otrok iz revnih družin (npr. program Head Start). Prveevalvacijske študije pa so pokazale, da dolgoročni uspehi niso tako visoki, kot se jepričakovalo. Polemike so pokazale, da je glavna slabost kompezacijskih programov, dablažijo posledice, namesto da bi odstranjevali vzroke (Kamenov v Batistič 2003). »Kotnajboljši programi so se namreč pokazali programi, ki so delovali hkrati na otroka in32