diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...

Pavla BrilejDiplomsko delo3 EMPIRIČNI DEL3.1 OPREDELITEV PROBLEMAVzgojiteljice se velikokrat pritožujejo, da so starši nezainteresirani za delo v skupini, da jihzanima le, ali je otrok jedel, spal in podobno. Pojavljajo pa se tudi nasprotna mnenja insicer, da so starši do njih preveč zahtevni, ker želijo oziroma poizkušajo neposrednoposegati v vzgojno delo otrok v vrtcu kljub svoji strokovni nekompetentnosti. V obehprimerih bi lahko opredelili starše kot »problem«, kot je to zapisal Štefanc: »Starši kot»problem« nastopajo takrat, kadar domače vzgojne prakse ali njih učinki interferirajo spričakovanji, ki jih ima do njih institucija, tj. učitelji ali vzgojitelji. Včasih je za percepcijostaršev kot problematičnih dovolj že dejstvo, da se le-ti ne zanimajo dovolj za otrokovnapredek ali težave, ki jih ima ta v šoli oz. vrtcu.« (Štefanc 2004, str. 29).»Brez dvoma lahko rečemo, da večina staršev premalo ve o življenju in o prizadevanjihvzgojiteljev za razvijanje otrokovih sposobnosti.« (Lepičnik Vodopivec 1996, str. 39). Neglede, da je bil ta zapis narejen pred desetimi leti, menim, da velja še v veliki meri tudidanes. Gre za problem obveščanja in vpeljevanja novih možnosti sodelovanja med starši invrtcem, ki so odraz odprte komunikacije. Starši imajo zagotovljeno »posebno« mesto vciljih in načelih Kurikuluma za vrtce (1999) (Marjanovič Umek idr. 2004b), kakšno vlogobodo dejansko imeli pri izvedbi kurikula, pa je v veliki meri odvisno od vzgojiteljice voddelku.V zadnjem času se v naši predšolski praksi pojavljajo različne formalne, predvsem paneformalne oblike komunikacije, vendar kljub velikemu prizadevanju vzgojiteljic, ostajajonezadovoljni tako vzgojiteljice kot starši. Postavlja se nam vprašanje, kakšna naj bokomunikacija med starši in vzgojiteljem, na čemu naj temelji in h kakšnemu cilju naj nasvodi.Lepičnik Vodopivec (1996) v svoji raziskavi ugotavlja, da si vzgojitelji prizadevajo za čimkvalitetnejšo komunikacijo med starši in njimi, da pa je njihova pozornost pri temnamenjena predvsem različnim oblikam komunikacije. Premalo pa se ukvarjajo sproblemom kvalitetne komunikacije in zagotavljanjem pogojev za takšno komunikacijo. V62