diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...

Pavla BrilejDiplomsko deloKurikularne spremembe, ki so v Sloveniji nastopile v devetdesetih letih dvajsetega stoletjain so zajele tako sistemsko kot vsebinsko raven, so zasnovane kot odziv na družbenerazmere ter odsev sprememb v strokovnih pogledih in znanstvenih paradigmah. Danes sebolj kot podajanje večnih resnic v vzgoji, poudarja aktivna vloga otroka v vzgojnemprocesu, zasnovana na načelu obojesmerne komunikacije, katere cilj je svobodna, kritičnain avtonomna osebnost. Zaradi drugačnega razumevanja vzgoje postajajo medsebojniodnosi med vzgojitelji in otroki na eni strani, med vzgojitelji in starši na drugi strani terkomunikacija med njimi, pomembni dejavnik razvoja. Danes imajo pomembno vlogo privzgojnem procesu v vrtcu tudi starši, iz česar izhaja, da drugačni načini vzgoje »zahtevajo«tudi drugačne načine sodelovanja med starši in vzgojitelji. Tu se mi postavlja prvo kritičnovprašanje, v koliki meri so vzgojiteljice že dojele in sprejele to novo paradigmo delovanja,kar je pomembno za izvedbo celotnega procesa v vrtcu.Radikalni premiki v pogledu na vzgojo so že sami po sebi problematični, saj polegustreznega znanja zahtevajo tudi spremembe vrednot, implicitnih (nezavednih) pogledovna vzgojo in otroka, z eno besedo celotne osebnostne naravnanosti; če pa vzgojiteljemmanjka še ustreznih teoretskih znanj (Kroflič 1997b), je lahko kakovost vzgojnoizobraževalnegaprocesa vprašljiva.Rezultati našega raziskovanja so pokazali v dveh primerih, da je vzgojiteljica izvedla lenajnujnejše formalne oblike sodelovanja s starši, pri čemer je bila ocena staršev gledeodzivanja na njihove pobude, ideje, zamisli le zadovoljiva, medtem, ko so pri drugihvzgojiteljicah pogosto ocenili kot zelo zadovoljivo. Prav tako se je izkazalo pri ocenimožnosti vplivanja staršev na sooblikovanje življenja v vrtcu, da je bila povprečna ocenapri teh dveh vzgojiteljicah najnižja. Takšni primeri zahtevajo razmislek o strokovnikompetentnosti vzgojiteljice, ali je odraz nepoznavanja teorije, kar se mi zdi glede naskupna izobraževanja nerealno, ali je odraz osebne neangažiranosti ali drugih osebnostnihlastnosti odločilnih za uspešno komunikacijo. Glede na to, da ob koncu šolskega leta vsakavzgojiteljica odda vodstvu poročilo o sodelovanju s starši, menim, da bi le-to moralo bitipozorno na takšne primere. Ob tem se mi postavlja še druga dilema: v Letnem delovnemnačrtu vrtca so zapisane oblike sodelovanja s starši, ki so obvezne za vse vzgojiteljice. Tosta zgoraj omenjeni vzgojiteljici tudi opravili. Ali sta dolžni izvesti še več oziroma ali sotiste vzgojiteljice, ki vzpostavljajo več sodelovanj s starši bolje ovrednotene?94