diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...
diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...
diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Pavla BrilejDiplomsko <strong>delo</strong>Skozi zgodovino je bila vedno težnja države, da bi prodrla globlje v družino in vzpostavilado nje razmerje skrbništva. Socializem je celo mislil, da je družino treba ukiniti in jo<strong>za</strong>menjati z institucionalno vzgojo (Šebart 1994). V zgodovini poznamo še druge primereposkusa institucionali<strong>za</strong>cije, vendar se je izka<strong>za</strong>lo, da so otroci stagnirali. Manjkala jeljubezen. Človek ni stroj; socialna mreža je tista, ki naredi človeka - tudi institucija jesocialna mreža, lahko pa je preveč instrumentalizirana.2.1.3.1 Nadzorovanje družine s strani družbeDružina <strong>za</strong> otroka ni bila vedno prostor, kjer bi lahko <strong>za</strong>dovoljeval vse svoje potrebe, mednjimi tudi potrebo po varnosti, pripadnosti…. Otrok je bil skozi vso zgodovinoizpostavljen vrsti mučenj, krutih načinov <strong>za</strong>straševanja in kaznovanja (Salecl 1987), <strong>za</strong>to<strong>za</strong>čne že kapitalistična družba organizirati posebne pomoči otrokom. Na podlagi tega seizoblikuje vrsta terapevtskih institucij, katerih naloga je, da nadzorujejo družino in vednobolj prevzemajo vzgojo v svoje roke. Problem <strong>za</strong>ščite otrok se je pojavil že zelo zgodaj, vprvih povojih razvoja kapitalizma. Od takrat naprej, posebno pa v 19. stoletju, se vsaj vpravu pojavljajo različna določila, ki obravnavajo problem nadzora nad družino in otrokiin hkrati oblikujejo različne socialne službe, plačane aktivnosti. Paradoks pa je v tem, davpeljevanje socialnega nadzora ne pomeni toliko <strong>za</strong>ščito otrok pred nasiljem, <strong>kot</strong> <strong>za</strong>ščitodružbe pred delikventi.« (Salecl 1987, str. 215).Družbena skrb in hotenje prevzemanja skrbništva pa ni izhajala zgolj <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>ščite otrok,temveč <strong>za</strong>radi vzgoje družbeno <strong>za</strong>željenega tipa osebnosti, osebnosti, ki bo odgovarjaladoločenemu družbenemu sistemu, da bo lažje dominiral nad množico in jo imel v oblasti.M. Ule ugotavlja, »da je obdobje primarne in sekundarne sociali<strong>za</strong>cije skoraj v vsehdružbah spremljalo sistematično nasilje nad otroki, katerega cilj je bilo lomljenje njihovevolje in podrejenosti avtoriteti…Vendar meni, da je bilo <strong>za</strong> nasilje v preteklosti značilno,da je bilo regulirano, normirano in pod vplivom priznanih avtoritet (očeta, vzgojitelja…)«(Batistič Zorec 2003, str. 56).16