Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

106Šolsko polje, letnik XXII, številka 1–2z administrativnimi obveznostmi. Morda ravno opravljanje teh nalog odsevaneke komponente motivacije oz. odnos in resnost pri študiju. Schouwenburgin Groenewoud (2001) sta v svoji raziskavi preučevala motivacijo študentovin odlašanje. Motivi študentov, da bi dosegli svoj cilj (končati študij), so tisti,ki jih ženejo, da se vsak dan odločajo, kako bodo ravnali, da se bodo pomaknilibližje cilju. Če pa premik zahteva tudi opravljanje nalog, ki niso neposrednopovezane s predmetom njihovega zanimanja, je lahko v tem primeruprelaganje takšnih obveznosti pogostejše. Četudi so nujne administrativneobveznosti pogoj za dosego cilja, jih manj študijsko uspešni študenti pogostoprelagajo. McCown (1994; v Ferrari et al., 1995) je raziskoval motivacijo zadosežke in na vzorcu študentov odkril srednje močno povezavo med odlašanjemter potrebo po dosežkih, kar je lahko tudi posredni vzrok za nižje dosežkepri tistih, ki odlašajo, oz. tisti, ki so manj motivirani, odlašajo in hkratidosegajo slabše rezultate. Večina korelacije pa ne doseže statistične pomembnosti,tako se na primer število točk na maturi ne povezuje z nobeno meroodlašanja, z izjemo zelo nizke negativne korelacije z branjem. Odlašanje napodročju sestanki (sestanki, obiski govorilnih ur ipd.) se prav tako ne povezujez nobeno mero učne uspešnosti v srednji šoli, tudi odlašanje s študijskimidejavnostmi na splošno ni povezano z uspehom, le uspeh v srednji šolinizko negativno korelira s tem področjem.Ti rezultati torej kažejo mešano sliko in glede na nekatere izjemno nizkekorelacije hipoteze ne moremo potrditi. B. Fritzsche in sodelavke (2003)podobno kot v naši študiji navajajo negativne korelacije z nekaterimi meramiuspeha, predvsem na področjih odlašanja z branjem, pisanjem in učenjemza izpit, medtem ko prav tako ni veliko povezav med odlašanjem z administracijo,sestanki ter na splošno s študijskimi zadolžitvami. Tudi Steel in sodelavci(2001) so na primer našli negativno povezavo med odlašanjem in delnooceno pri predmetu, ne pa tudi povezave med odlašanjem in zaključnimizpitom.Rezultati nakazujejo, da se nekateri pokazatelji uspeha šibko negativnopovezujejo z odlašanjem, korelacije pa so, če so statistično pomembne,večinoma šibke, zato ne moremo zaključevati o soodvisnosti storilnosti indimenzije odlašanja. Pri interpretaciji teh rezultatov je potrebno upoštevatilastnosti lestvice akademskega odlašanja, ki je osnovana na definiciji, daodlašanje vključuje odlagalno vedenje in prinaša negativne posledice za posameznika.Rezultat na področjih in skupni lestvici je seštevek samoocenepogostosti vedenja in ocene, koliko to odlašanje za posameznika predstavljatežavo.Šibke povezave med ocenami in odlašanjem pa morda lahko pojasnimoz ugotovitvijo, ki so jo podali Steel in sodelavci (2001) ter tudi Schouwenburgin Groenewoud (2001), in sicer naj bi se tisti, ki odlašajo, od tistih, ki