Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

264Šolsko polje, letnik XXII, številka 1–2on, and indirect aggression (e.g., stealing, exclusion from groups, and coercion)are included. These are the types of aggressive behavior most commonlyfound in schools and the research literature reveals that they are also relatedto children’s and adolescents’ achievement. The trends in answering theseaggressive behavior items from 1995 to 2007 are analyzed separately fordifferent age and gender groups. In addition to the perceptions of variousaggressive behaviors, we also analyzed children’s and adolescents’ feelings ofsafety at school and on the way to school as measured by the CRISP. Aggressivebehavior is one of the crucial issues in modern schooling and should thereforecontinue to be part of our research focus in the future.Keywords: aggressive behavior, feeling of safety, children, adolescents,schoolAsja VidečnikNezadovoljni odlašalci: odlašanje pri študentihv povezavi s šolskim in študijskim uspehomter zadovoljstvomV študiji raziskujemo odlašanje v študijskem kontekstu med študentiUniverze v Ljubljani. Odlašanje s študijskimi zadolžitvami, kot so npr. učenjeza izpit, pisanje seminarskih nalog in prijavljanje na izpit ter vpisovanjeocen, se je v preteklih študijah povezovalo z različnimi osebnostnimi potezami,motivacijo, merami uspešnosti ipd. V pričujoči raziskavi smo odlašanjepreučevali v povezavi z učno uspešnostjo ter zadovoljstvom (z življenjem in sštudijem). 181 študentov Univerze v Ljubljani je poročalo o nekaterih svojihpreteklih učnih in študijskih ocenah, izpolnili so Lestvico ocenjevanja odlašanjaza študente PASS (Procrastination Assessment Scale-Students, Solomonin Rothblum, 1984), Lestvico zadovoljstva z življenjem SWLS (Dieneret al., 1985) ter Lestvico zadovoljstva s študijem (Videčnik, 2009). Rezultatipodobno kot v prejšnjih študijah kažejo mešano sliko o povezavi odlašanjain ocen; nekatere mere odlašanja se namreč šibko negativno povezujejo s posameznimimerami šolskega in študijskega uspeha (npr. odlašanje z učenjemza izpit je negativno povezano s povprečjem študijskih ocen), spet drugje papovezav ni. Rezultati korelacijskih analiz tudi kažejo, da se zadovoljstvo z življenjemšibko negativno povezuje z odlašanjem s pisanjem, učenjem ter sskupno mero odlašanja, zadovoljstvo s študijem pa je zmerno negativno povezanoz odlašanjem na vseh merjenih področjih. Rezultati multiplih regresijskihanaliz kažejo, da lahko mere uspeha in ocen pri napovedovanju študijskihocen skupaj pojasnijo 41,7 % variance študijskega povprečja ter 52,3% variance zadovoljstva s študijem. Izsledki raziskave nam pomagajo pri spo-